V petek smo bili v Evropskem parlamentu, osrednjem hramu demokracije v Evropski uniji, priče škandaloznemu presedanu, ki si ga je privoščila nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld,  kot predsednica skupine  za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, med obravnavo vprašanja  o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.    Na njej sta preko videokonference aktivno sodelovala predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti. Še pred zasedanjem je bilo dogovorjeno, da bo po koncu razprave Janeza Janše predvajan dokumentarec o demokraciji in stanju medijske krajine v Sloveniji. Dogovarjanje o predvajanju videoposnetka je  potekalo prek slovenskega veleposlanika v Bruslju Iztoka Jarca,  predsedujoča in’ t Veldova mu je celo zagotovila, da bo omogočena tudi grafična predstavitev.  Čeprav je bil posnetek pripravljen,  je sledil njegov samovoljen umik  s strani predsedujoče Sophie in’ t Veld. Ker tudi protest premierja Janše ni pomagal, je ta zapustil videokonferenco. "O svobodi in demokraciji nam ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blaginjo. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo,” je v odzivu poudaril premier Janez Janša.  O petkovem dogajanju v Evropskem parlamentu in odzivu predsednika vlade Janeza Janše, smo v intervjuju za mnenje vprašali evropskega poslanca ELS/EPP dr. Milana Zvera. Je moč potegniti neko paralelo med dogajanjem v slovenskem parlamentu, v katerem si levičarska opozicija ves čas prizadeva zrušiti koalicijsko vlado Janeza Janše in petkovim škandalom, ki ima izrazito močan pridih agende, samo da ni Janša? Ja, res je tako, neke paralele med slovensko in evropsko sceno bi se lahko potegnile. Kar se levice tiče pri nas doma in v EU, oboji delujejo na isti platformi. To, kar smo videli pri Sophie in 't Veld, je le kopija funkcioniranja Tanje Fajon S&D na slovenski sceni. Nizozemska poslanka je že doslej ves čas v svojih nastopih iskazovala pripadnost radikalnim levičarskim stališčem. Ves čas odpira neke radikalne teme, zato med poslanskimi kolegi ne uživa kakšnega večjega spoštovanja. Prislovično je igrala vlogo "pucnfleka" za belgijskega poslanca v EU parlamentu iz vrst liberalcev Guya Verhofstadta. In ta sloves se je drži še danes. To, kar je naredila v petek, da je cenzurirala predsednika vlade ene od članic EU, je presedan. Glede na njeno držo, s kom je v politični španoviji, je bila njena poteza tudi pričakovana. Bal sem se, da se bo kaj takega zgodilo. Na nek način je umazala evropski hram demokracije, kjer bi moral vladati duh demokratičnega in odprtega dialoga, ona pa se je potrudila, da je te vrednote potisnila na stranski tir. Močno verjamem, da je imela  Sophie in 't Veld pred in med sejo veliko "prišepetovalcev," zlasti njenih kolegic, tudi iz Slovenije (Fajon, Joveva..) Številna SMS sporočila so jo postavila na laž, ko je za objavo dokumentarca, ki ga je želel prikazati predsednik vlade Janša, dejala, da ne ve kakšna je njegova vsebina. Resnica pa je, da dokumentarca ni želela prikazati, ker bi se ji v trenutku podrl konstrukt diskreditacije vlade Janeza Janše, da duši medijsko svobodo v Sloveniji. Iz njega izhaja, da so v resnici nasilje nad novinarji izvajale levičarske vlade, od Bratuškove, preko Cerarja do Šarca!  Petkovo dogajanje me spominja na "veliki pok," na nekaj kar smo že doživeli. Laži in podtikanja made by slovenska levica in njej naklonjenih medijev o ogroženi pravni državi in onemogočanju novinarjev in medijev s strani Janševe vlade, je kot kurantna roba romalo ideološkim zaveznikom in medijem, ki se je končal z "velikim prdcem" v Bruslju? Gre to pripisati dejstvu, da bomo čez tri mesece prevzeli vodenje Evropske unije? To je ena plat zgodbe. Je pa še ena druga. Res je sicer, da v normalni politiki predsedovanje v Evropski uniji ne izrablja za dosego lastnih ozkih političnih interesov. V Sloveniji je seveda drugačna scena. Levičarska opozicija "gre na nož,"  samo predsedovanje jih zanima le toliko,  da se v evropskem prostoru očrni Janševa vlada in da bi bile ocene njenega predsedovanja EU slabe z izgovorom,  da se ukvarja z domačimi zdrahami in ne z razvojnimi projekti EU. Naj spomin, da je bilo predsedovanje EUleta 2008 v času prve Janševe vlade deležno najvišjih ocen, ki jih doslej še ni presegla niti ena predsedujoča država. Prav tega slovenska levičarska opozicija nikakor noče dopustiti, zato vso to zlivanje gnojnice po vladi Janeza Janše doma in v evropskem prostoru. Drugi problem v tej zvezi pa je večji in za našo prihodnost v Evropski uniji celo usoden. Ne gre le za ugled v času predsedovanja, temveč gre za status Slovenije, ki je lahko v naslednjih letih še kako problematičen. V Evropskem parlamentu smo namreč sprejeli mehanizem, ki omogoča, da državam, kjer naj bi bila kršena vladavina prava, oteži ali celo onemogoči črpanje evropskih sredstev. To pa je glavni problem! Nekoč se bo moral obraze iz vrst politike, ki danes dela zdraho doma in v Evropi, vprašati ali se zavedajo, da lahko "etiketa" o kršitvah vladavine prava in medijske svobode, neposredno vpliva na mehanizem črpanja evropskih sredstev. To ima lahko hude posledice za neposreden razvoj Slovenije. Evropa bo v nasednjih letih veliko več investirala v nova delovna mesta kot slovensko gospodarstvo samo. Doslej je bilo za to namenjenih okoli 30% sredstev, v prihodnje pa veliko več. Poleg rednega proračuna EU, je tu še novi sklad za okrevanje po covid epidemiji z enormnimi milijardami evrov, dodajmo še financiranje kmetijske politike in še nekatere druge projektne vire. Do leta 2030 se bo nabralo vsaj 12 milijard evrov svežega investicijskega denarja, ki ga slovensko gospodarstvo samo ne zmore vložiti v razvoj Slovenije. In če nekdo sklene, da Slovenija ni upravičena do teh sredstev, nas čaka razvojna "ledena doba!" To smo videli pri Madžarski in Poljski, česar se v slovenski levici preprosto ne zavedajo! Naklep slovenske levice je več kot prozoren, Slovenijo dodati ob Poljski in Madžarski na pranger sramote.  Prav zato me malo čudi, da doslej v vaši politični skupini ELS/EPP petkovo dogajanje ni doživelo kakšne odmevnejše rakcije. Molči vodja poslanske skupine ELS/EPP v EU parlamentu  Manfred Weber, molči predsednik EPP Donald Tusk!? Sam bi najprej rad videl, da se na petkovo dogajanje odzove politična skupina ELS/EPP v Evropskem parlamentu. Predsednik Manfred Weber bo moral oblikovati jasno stališče, s katerim bi dosegel,  da bo v EU parlamentu prišlo do plenarne razprave o razmerah v Sloveniji z vidika vladavine prava in medijske svobode. Sam bom storil vse, da do razprave pride in da dobimo možnost pojasniti poslancem, ki zvečine zelo površno dojemajo in razumejo razmere v posamičnih državah, članicah EU. Lotil sem se pisanja pisma, namenjenega vodstvu EU parlamenta, za podpis bom skušal pridobiti še kakšnega kolego, z jasno zahtevo, da Sophie in 't Veld odstopi s položaja vodje  skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ker je Skupini in samemu EU parlamentu povzročila nepopravljivo škodo ugledu najvišje evropske inštitucije. Dodal bom tudi zahtevo, da se Sloveniji omogoči prikaz realne slike razmer v naši državi.  Prepričan sem, da se bo ta "cenzorska" zgodba še nadaljevala. Kar se Donalda Tuska tiče menim, da je "pogrebnik" Evropske ljudske stranke. Njegov predhodnik Joseph Daul se je ves čas trudil krepiti in razvijati EPP, vodil ustvarjalni dialog, znal  prisluhniti tako Orbanu in Janši, povedal je tudi kakšno kritično, vendar je deloval povezovalno, Zdaj pa v ELS/EPP nimamo osebe, ki bi delovala povezovalno. Tusk deluje ravno nasprotno, zato se bojim, kakšna bo usoda politične skupine, ki deluje od leta 1976 in bila od konca devetdesetih let najmočnejša politična skupina v Evropi,  danes pa je v tako slabi kondiciji. Bojim se, da se ne bo zgodilo nekaj velikega, ravno zaradi tega, ker nimamo dovolj sposobnih in karizmatičnih voditeljev, ki bi po eni strani razumeli razmere, po drugi strani pa znali strniti vrste Evropske ljudske stranke. Rabili bi obraz voditelja tipa Wilfrieda Martensa, ki je bil voditelj z veliko začetnico.  O svobodi in demokraciji nam ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blaginjo. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo,” je v odzivu na škandalozno samovoljo Sophie in’ t Veld poudaril premier Janez Janša. Izjava razkriva pokončnost in odločnost? Drži! Ta poslanka zaradi svoje agresivnosti v Evropskem parlamentu ne uživa kakšnega posebnega ugleda. Vseeno pa se bo potrebno za resnico o dejanskih razmerah v Sloveniji, kar se pravne države in svobode medijev tiče, še posebej odločno boriti. Ta borba ne bo enostavna, ker ima levica v EU parlamentu večino, kadar gre za odločanje na konferenci predsednikov političnih skupin o tem, katera vsebina bo prišla in katera ne  na dnevni red zasedanj EU parlamenta.  Zato menim, da bo moralo v EU parlamentu priti do prestruktuiranja, in bo tudi prišlo. Če ne sedaj, v teku aktualnega mandata EU poslancev, se bo zagotovo zgodilo pred naslednjimi evropskimi volitvami. Zato si močno želim, da ELS/EPP še pred tem najde ustrezen izhod, rešitve, ki bi jo znova umestile v najmočnejšo politično grupacijo v EU parlamentu. Karte se bodo relativno hitro na novo porazdelile. Kot Slovenec upam, da nam levica ne bo pokvarila življenja v Evropski uniji. Prvič v času našega predsedovanja EU, drugič pa z ocenami, da Slovenija ne spoštuje vladavino prava in svobodo medijev, kar nas lahko posledično udari pri dinamiki črpanja evropskih sredstev ali celo, da bi nam odtegnili prilive iz EU. V takem primeru pa je vrag odnesel šalo. Sam ne zavračam potrebo po tovrstnih razpravah, ki so nujne, ampak ne tako, da celotno državo postaviš v brezizhodni položaj, tako rekoč za talca ozkih političnih interesov slovenske levice, "samo da ni Janša!" Gre vseeno za 12 milijard evrov, ki v tej finančni perspektivi čakajo v bruseljski blagajni. Ponuja se izjemna priložnost za svež investicijski cikel v gospodarstvo, ki po koncu covid epidemije rabi kisik za nov razvojni zagon. Tu je še tudi zdravstvo, gradnja bolnišnic, domov za starejše. Vse to lahko, kakor so začeli, pokvari le levica z destruktivnim delovanjem doma in na tujem. S petkovim dogajanjem si je Evropski parlament prisolil bolečo zaušnico, kajti poteptane so bile vrednote, zapisane med razlogi za vsakoletno podelitev nagrade Saharov. Seveda gre za zaušnico, zaušnico kulturi dialoga, ki je bila v EU parlamentu na dokaj visoki ravni. Da pa ena poslanka onemogoči predstavitev dejstev predsedniku vlade države članice, je seveda presedan. Janša sicer prihaja iz majhne države, evropska poslanka  Sophie in’ t Veld iz večje, ampak to ne pomeni, da velja pravilo močnejšega. Parlament je vseno kraj za razpravo, za dialog, ne pa omejevanje teh pravic. Nizozemska poslanka, ki deluje tudi v odboru Libre, ki se ukvarja s človekovimi pravicami in  temeljnimi ljudskimi svoboščinami, sama pa je s svojim početjem omadeževala podobo Evropskega parlamenta. To bo tudi poudarek pisma, v katerem bomo zahtevali odstop Sophie in’ t Veld s položaja vodje skupine za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic in s tem odboru Libre ter Evropskemu parlamentu vsaj delno povrne obraz verodostojnosti. Boris Cipot  

Pozdravljen. Takole na daljavo bi opravila krajši intervju o viharju v kozarcu slovenske politične vode po tem, ko ste objavili pogovor s Stefanom Molyneuxom in svoj medij NTA predstavili kot fašistični medij. Je šlo za provokacijo, primerno vašemu sarkazmu, ki so ga polni vsi vaši nastopi in zapisi. A je tip dejansko izjavu “I’m editor cheif of new Slovene fascist media called NTA”? pic.twitter.com/1u9wfDCE28 — Igor Rojnik (@rojnikigor) March 22, 2021 Da, provociral sem. Provokacija pa se nanaša na t.i. antifašistično histerijo, ki vsakogar, še najbolj "mehkega" desničarja razglasi za fašista, pri čemer ta pojem izgublja intersubjektivni pomen. Kakor rečeno, že naslednji dan je bil vihar v kozarcu vode. Z ostrimi reakcijami vam ni bilo prihranjeno ne z leve in ne z desne slovenske  politične poloble. Ne, ni mi bilo. Ker je polje diskurza pomaknjeno tako levo, desničarji razmišljajo, kaj lahko rečejo, da ne bi užalili levičarjev in po tem merijo sredinskega volivca. Desna misel je v Sloveniji, če ne bi bilo nas in do neke mere Demokracije - brez hrbtenice. V gašenju "požara" ste v enem od twitov zapisali: Na dušo polagam vsakemu iskrenemu domoljubu, četudi se je včeraj po črednem nagonu zagnal vame in v nas: Mi si ne moremo več dovoliti, da nam levičarji določajo, čemu se smemo smejati in kaj pri njih moramo tolerirati. Dnevi submisije bi morali biti mimo. Da, to se je nanašalo na moj drugi odgovor. Desničarji se samocenzurirajo, da bi ugajali levičarjem. Desni politični pol se je po vsej verjetnosti moral odzvati iz preprostega razloga, ker že sicer deležen neprenehnih obtožb levice o svoji fašistoidnosti. Levici veter v jadra daje le submisivna desnica - vazelinska, brez hrbtenice. Nobene obligacije niso imeli do nikogar, niti do fantazmatskega sredinskega volivca, ker je vsak "pek" videl, za kaj je šlo. Orkestrirano akcijo proti meni - Bog si ga vedi - zakaj. Verjetno je ključno, da ste s temi pojasnili levici vzeli veter iz jader. Drži. S sarkazmom želimo nekoga užaliti in prizadeti, a ne moremo reči, da LE to. Funkcija je najbrž braniti samega sebe. Sicer pa, tudi znanost pravi, da je sarkazem  način govora, kjer človek izreče nekaj, misli pa povsem nasprotno stvar. Nekateri so prepričani, da je sarkazem samo še eden od načinov, kako nekoga užaliti ali prizadeti.  Drži. Sem rad v središču pozornosti, če ne, tega ne bi počel, toda ne drži, da sem rad vedno in povsod. Obstajajo trenutki, ko sem rad sam ali z ljubljeno osebo. Ne vem, če bi to opisal kot egocentrizem, morda blagi narcisizem. Tako preko palca bi za vas povprečen človek opredelil kot egocentrika,ki je rad v središču pozornosti. Takšno je tudi mnenje znanosti, ki pravi, da so sarkastične osebe  vedno v središču pozornosti in v njihovi družbi je le redko dolgčas. Najprej bi vas popravil, ker sem na to kot filozof alergičen, da znanost ničesar ne pravi. Znanstveniki pravijo. Sarkazem sicer je kompleksnejša oblika humorja kot obešenjaški humor ali norčevanje iz izgleda ljudi, a še vedno nič posebnega. Moj vtis je, da sarkazem nekaj, kar veliko pomeni midwitom. Spomnim se, ko smo se z našo ekipo na faksu norčevali iz sošolke, ki je prodajala prav to hipotezo, pa nekaj pretirano brihtna ni bila. Znanost med drugim tudi pravi, da je sarkazem znak inteligence!? Znanstveniki so z meritvami aktivnosti možganov ob običajnem pogovoru in ob sarkastičnem pogovoru ugotovili, da je sarkazem prava telovadba za možgane. Ljudje, ki nenehno uporabljajo sarkazem, so zato pametnejši, kot tisti, ki ga ne. Sarkazem krepi možgane in s tem pripomore k večanju inteligenčnega kvocienta. Najprej bi vas popravil, ker sem na to kot filozof alergičen, da znanost ničesar ne pravi. Znanstveniki pravijo. Sarkazem sicer je kompleksnejša oblika humorja kot obešenjaški humor ali norčevanje iz izgleda ljudi, a še vedno nič posebnega. Moj vtis je, da sarkazem nekaj, kar veliko pomeni midwitom. Spomnim se, ko smo se z našo ekipo na faksu norčevali iz sošolke, ki je prodajala prav to hipotezo, pa nekaj pretirano brihtna ni bila. Kje je torej meja med sarkazmom in cinizmom? Učbeniški definiciji bosta za namene tega intervjuja zadostovali, ker to, ali gre za sarkazem ali cinizem, ko demonizirani kot fašist v šali sebe imenuje fašista - ni relevantno na drugem kot semantičnem nivoju. Za konec še eno provokativno. Če navedbe znanosti držijo, pod njo naj bi se podpisali na Kalifornijskiuniverzi, Aleš Ernecl posredni skrbi za dvig inteligenčnega kvocienta povprečnega slocenca. Tudi nekatere TV serije so ga polne: Zdravnikova vest, Prijatelji, Veliki pokovci ((Big Bang Theory.... Ne maram zadirčnosti Dr. Housa ali piflarskega humorja Velikih pokovcev. Kot sem zapisal zgoraj: navkljub temu, da razpravljamo o mojem humorju, malikovanje sarkazma kot znaka inteligence prej prisojam midwitom kot resnično inteligentnim ljudjem. Za tiste, ki ne poznate pomena izraza midwit: človek, ki je ravno toliko nadpovprečno inteligentne, da je poln napuha zaradi svoje inteligence, v resnici pa so njegove kognitivne kapacitete povprečnjakarske. Kako naprej, kot vidim, je spletna stran NTA trenutno nedosegljiva.  Ne drži. Stran NTA ni delovala le 4 dni, ko so nam prvo stran shekali, vse odtlej pa deluje in ima vedno več in že krepko prek 1000 podpornikov. Pomota najbrž izhaja od tam, ker ste iskali staro stran, ki se je končevala na .com, nova pa se na .si: https://nacionalnata.si/ VIDEO: Intervju s Stefanom Molyneuxom Boris Cipot

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost pogovorne oddaje na Planet TV, v kateri je spregovoril o prvi obletnici vlade, spopadu z epidemijo, o razkolu v slovenski družbi in o aktualno političnih temah. Uvodoma sta z voditeljem spregovorila o tem, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado, pri čemer je predsednik vlade dejal, da v Državnem zboru odloča realno število glasov ter ob tem izpostavil, da se je koalicija v zadnjem času dvakrat preštela in prejela podporo 50 glasov. Ob tem je dejal, da je "v vsaki koalicijski vladi tako, da večina danes je, jutri pa je mogoče ni", ter, da je stranka SDS pripravljena na predčasne volitve "danes še bolj, kot je bila pred letom dni". Čeprav bi bilo po njegovem mnenju za stranko bolje, da bi šla pred letom dni na volitve, je zaradi situacije, kakršna je bila in zavedanja, kaj bi pomenila kampanja med epidemijo, prevzela odgovornost in sestavila vlado. .@JJansaSDS: Spoštujemo suverenost drugih strank, čeprav smo vedeli, da je spor v DeSUS v veliki meri uvožen od zunaj s strani političnih sil trde levice in s pomočjo osrednjih medijev, in se v to nismo vmešavali. pic.twitter.com/wVdkFvmtzd — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 DESUS se je obnašal skrajno neodgovorno, ko je sredi vrhumca drugega vala epidemije odstopil minister za zdravje Na vprašanje o dogajanju v DeSUS je premier dejal, da je vse, kar se je dogajalo v Desus doživelo epilog v zadnjih dneh z odhodom Karla Erjavca iz politike, da pa je bilo sproženo od zunaj s ciljem rušiti stranko, ki je imela v vladi ključen resor, ministrstvo za zdravje. Dejstvo, da je minister za zdravje odstopil sredi vrha drugega vala epidemije, je imelo svoje posledice. Po mnenju predsednika vlade je šlo za skrajno neodgovorno ravnanje, za katero smo plačali svojo ceno. O ponovni možnosti sodelovanja s stranko DeSUS, je predsednik vlade izpostavil, da se spoštuje suverenost drugih strank in da se v spor, ki je bil generiran s strani osrednjih medijev in političnih sil trde levice, ni vmešavalo. "Vsaka stranka mora sama pri sebi razčistiti tudi zunanje pritiske," je dejal in obenem še menil, da sedanji odhod Karla Erjavca iz vrha stranke kaže na to, da je prišel, da stranko ruši z namenom, da ruši vlado, čeprav je sprva govoril, da se je vrnil zato, da bo stranki pomagal. Premier je dejal, da poslanci DeSUS spoštujejo odločitve organov stranke in so iz koalicije izstopili, želijo pa koalicijsko pogodbo, ki so jo sami soustvarjali, izvajati še naprej, ker je to v korist tistih, ki so jih volili. "Minister, ki je bil predlagan v vlado na predlog poslanske skupine DeSUS, po njihovih besedah še vedno uživa njihovo zaupanje in dokler bo užival njihovo zaupanje, bo minister v tej vladi", je ob tem še dejal predsednik vlade. Obenem je še dejal, da je v ozadju za rušenjem vlade Gregor Golobič, operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado, da pa še zdaleč ni edini. Ob tem je izpostavil nesuverenost političnih strank, ki se pustijo voditi od zunaj raznim interesnim lobijem, "ne da bi v celoti vedeli, kakšni interesi so zadaj". Dejal je, da je Slovenija edina država v Evropi in na svetu, kjer je levica sredi epidemije zavzela taktiko: "Kolikor slabše za Slovenijo, toliko boljše za levico", kar po njegovem mnenju predstavlja dno politike, prepričan je, da volivci tega ne bodo nagradili. V državah, kjer medijski prostor ni normalen, so tviti obramba pred cenzuro Glede tvitov, ki jih očitajo predsedniku vlade, pa je dejal, da vsebina tvitov odmeva v medijskem prostoru, ki je enostranski. V državah, v katerih je medijski prostor normalen, politiki prav tako uporabljajo Twitter, a je to nek dodatek. "Kjer pa medijski prostor ni normalen, kjer je na delu samocenzura, in osrednji mediji opravljajo vlogo podaljškov političnih strank, tam pa je Twitter obramba pred cenzuro," je dejal premier. O sodelovanju med vlado in opozicijo je predsednik vlade Janez Janša dejal, da vlada stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije, ki je v skupnem interesu. Poudaril je, da bo predsednik republike v sredo ponovno sklical sestanek vseh parlamentarnih strank in da bo vlada skupaj s svetovalno skupino opoziciji podrobno predstavila situacijo, kakršno pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih ter odgovarjala na vprašanja. Od opozicije pa se pričakuje podporo pri zdravo-razumskih ukrepih, ki jih vsi izvajajo. Opozicija na tuje izvaža umetne obtožbe, ki se nazaj vrnejo kot kot problemi .@JJansaSDS na @PlanetTV: @vladaRS stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije.https://t.co/6xlOVePDwm pic.twitter.com/RIbyY2Dw8L — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade kritičen do opozicije v delu, da v tujino izvaža umetne obtožbe, ki so namenjene temu, da se nato uvozijo nazaj v Slovenijo, probleme, ki dejansko so, pa se pred Evropo s tem tudi zakriva. Ob tem je poudaril, da je glavni problem v Sloveniji ta, da se o določenih pomembnih temah v osrednjih medijih ne poroča, čeprav so tisočkrat bolj problematične od tistih, ki jih očitajo vladi. Pri tem je izpostavil dogajanje na Ustavnem sodišču ter dogajanje na Računskem sodišču, kjer imajo predsednika sodišča, ki opravlja dve funkciji, ki sta nezdružljivi. "Za opravljanje dodatne funkcije predsednik Računskega sodišča prejema četrt milijona evrov, župane pa preganja zaradi ene dnevnice za 40 evrov. Nacionalna televizija in POP TV pa o tem ne poročata," je dejal premier in nadaljeval: "Problem v Sloveniji ni, da vlada poskuša utišati medije, problem v Sloveniji je, da so mediji utišani, ko gre za realne probleme." Pri tem je po njegovem mnenju pomembno predvsem poročanje nacionalne televizije, za katero slovenski davkoplačevalci prispevajo 100 milijonov evrov na leto. V primeru TEŠ 6, ko glavni izvajalec prizna korupcijo in plača odškodnino, tožilstvo ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico Glede zastojev pri imenovanju državnih tožilcev je predsednik vlade dejal, da jih po zakonu imenuje vlada. Izpostavil je, da je vlada v tem mandatu imenovala že veliko državnih tožilcev, a da predpisanega roka za imenovanje ni. Kar pa se tiče hitrosti odločanja, je poudaril, da je vlada svetlobna leta hitrejša od tožilstva, saj se na obtožnico za več kot milijardo opranih evrov v največji banki čaka že enajst let, tožilstvo pa se dela, kot da se ni nič zgodilo. "Mediji so poročali o poravnavi z multinacionalko, ki je gradila TEŠ6. V tem primeru je podjetje priznalo korupcijo in plačalo odškodnino, slovensko tožilstvo pa ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico," je dejal premier in ob tem izpostavil tudi zaplete pri imenovanju evropskih državnih tožilcev, ki so nastali tudi zaradi šibkega vodenja resorja s strani ministrice za pravosodje, saj je vladi za evropske funkcije predlagala imenovanje državnih tožilcev, ki ne znajo tujega jezika. Zagotovil je, da bo vlada svoje delo opravila odgovorno in s hitrostjo, ki bo "svetlobna leta hitrejša od tega, kar počne državno tožilstvo v ključnih korupcijskih primerih, ki bi jih moralo preganjati, pa jih ne". Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba Na vprašanje, ali bo SDS stranka, ki bo naslednja zapustila evropsko politično skupino EPP, je predsednik vlade odgovoril, da gre za kompleksno sliko situacije v evropskem političnem prostoru. Opozoril je na politično nedoslednost evropskega političnega prostora in izpostavil, da so v liberalni skupini na evropski ravni stranke, ki so striktno levo in ne liberalno opredeljene. To pa po njegovem mnenju ne velja le za Slovenijo, temveč tudi za druge evropske države. Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba, s čim manj birokratskimi ovirami, ki sedaj dušijo sodelovanje z integracijo tam, kjer je nujna, kjer je potrebna, "kjer lahko skupaj odgovarjamo na globalne izzive od pandemije do podnebne krize, tam pa, kjer se zahteva konkurenčnost, morajo biti države suverene in sposobne sodelovati." .@JJansaSDS: Uradne napovedi s strani Evropske komisije in UMAR so bile, da bo padec BDP preko 7 %, dejansko je rezultat za več kot 20 % boljši. Tudi število brezposelnih je pod 90.000. pic.twitter.com/223fqxGLxv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 Covid-19: Cepiva delujejo, težave pri oskrbi pa gredo na rovaš Evropske komisije, ki je z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe Glede boja z epidemijo je predsednik vlade dejal, da cepiva delujejo, da smo v Sloveniji s cepivi znižali najhujšo ceno epidemije, to je smrtnost, po tem, ko se je cepilo najbolj ranljivo skupino ljudi v domovih za ostarele. Prav tako je poudaril, da se proizvodne kapacitete cepiv večajo. Kritičen pa je do tega, da je Evropska komisija z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe. Tudi v tej zgodbi se vidi, "da je eden večjih problemov evropska birokracija, ki narašča, ki je dobro plačana in iztrgana iz realnega okolja in, ki mnogokrat podleže tudi lobističnim pritiskom multinacionalk." Na vprašanje o uspehih in neuspehih pri obvladovanju epidemije je predsednik vlade dejal, da bomo o tem lahko govorili po tem, ko bomo obvladali epidemijo. "Kar se tiče ekonomskih in socialnih posledic epidemije, pa je vlada v osmih protikoronskih paketih posledice epidemije bistveno omilila," je dejal in izpostavil, da so bile prve napovedi o posledicah epidemije, da bo 120.000 brezposelnih, danes jih imamo manj kot 90.000. Drugačen od napovedi uradnih institucij je tudi padec BDP. Hitrejše bo kot napovedujejo tudi okrevanje. V nadaljevanju je predsednik vlade opozoril, da je bila v Sloveniji pred slabimi štirimi leti delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenjevala pripravljenost posameznih držav na morebitno epidemijo. Slovenija je za večino področij dobila relativno slabo oceno, prejeli pa smo tudi predloge, na kaj se je v primeru epidemije treba pripraviti. "Ko danes gledamo, kaj od tega je bilo do leta 2020 narejenega, lahko ugotovimo, da ni bilo narejeno nič, kljub jasnim napotkom," je dejal predsednik vlade in dodal, da je bil to tudi eden od razlogov, da se je "puška vrgla v koruzo". Glede mariborskega zdravnika, ki se je okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, in glede katerega je bilo ugotovljenih vrsto nepravilnosti, od preskakovanja vrste pri cepljenju do obravnave bolnikov iz zasebnih ambulant, je predsednik vlade dejal, da so bili določeni ukrepi v tem konkretnem primeru že sprejeti. Po njegovih besedah primer tega zdravnika meče slabo luč na celoten zdravstveni sistem, na vse, ki so v času epidemije garali in učinkovito opravljali svoje delo. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada tudi s prenovo plačnega sistema v zdravstvu naredila red. Na prvem mestu bo tudi v prihodnje, kot je dejal predsednik vlade, še naprej spopad z epidemijo, zmanjševanje negativnih posledic epidemije, zagotavljanje dodatnih kapacitet v zdravstvu, delanje reda od plačnega sistema do reorganizacije ter zagotavljanje kadra za prihodnost. Predsednik vlade je ocenil, da se je minister Poklukar dela lotil resno in stvari zastavil na več frontah. Zaradi tega in za to, da bo vlada lahko realizirala nekatere ključne cilje iz koalicijske pogodbe kot so zakon o demografskem skladu, zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o debirokratizaciji, je potrebna stabilnost in mir v koaliciji ter v parlamentu. 2 tir: Neverjetno je, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. Na vprašanje o drugem tiru in izboru Kolektorja kot glavnega izvajalca je predsednik vlade dejal, da je neverjetno, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. To bo, po njegovem mnenju, treba razčistiti. Ob tem je izpostavil, da so cene, ki so jih ponudili, nizke, saj da se očitno računa na dodatne anekse, na postopek, ki je bil včasih že utečen. "Rezultat tega so bili preplačani objekti in vlada bo naredila vse, da teh aneksov ne bo," je dejal premier Janez Janša. .@JJansaSDS: Temelj vladavine prava je, da je odločitev pojasnjena. To, da nekdo arbitrarno sprejema odločitve, ki jih ne pojasni, pa je značilnost diktature. Ustavno sodišče mora znati napisati, zakaj je bila neka odločitev sprejeta. pic.twitter.com/AAdDwBAOZL — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča Glede Ustavnega sodišča, primera ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je sodil v zadevi, v kateri bi se moral izločiti, ter informacij, da ustavni sodniki ne berejo zadev, o katerih odločajo, je dejal, da gre za škandalozen primer. "Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča. Še bolj škandalozno pa je to, da te zavrnitve niso obrazložene. Temelj pravne države je, da je neka odločitev pojasnjena," je navedel predsednik vlade in dodal, da je arbitrarno sprejemanje odločitev brez obrazložitve značilnost diktatur. "Enako škandalozno je tudi to, da je Ustavno sodišče, od kar ga vodi predsednik dr. Rajko Knez, zadržalo 12 zadev, o katerih še do danes ni odločilo. Zadržalo je tudi izvajanje strateških stvari, kot je na primer Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, zaradi česar nastaja velika, tudi strateška škoda državi. V oddaji sta voditelj in premier Janez Janša spregovorila tudi o energetiki. Predsednik vlade je dejal, da je nujna uvedba preglednosti in transparentnosti v tem sektorju, v katerem se je do sedaj z raznimi veriženji deležev to preglednost zakrivalo. "Vlada bo v okviru svojih pristojnosti to preglednost terjala, kjerkoli bo potrebno, bo prišlo do revizij in do razčiščenja tudi za nazaj." Pogovor sta predsednik vlade in voditelj zaključila z dogodki izpred 30 let, ko se je Slovenija osamosvojila. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da se z glavnimi organizatorji dogodkov izpred 30 let iz Odbora za varstvo človekovih pravic srečujejo na obletnicah, mnogi med njimi so že pokojni, politično pa so se njihove poti z nekaterimi tudi razšle. Ob tem je dejal, da je bilo ob takratnem dogajanju ključno to, da je bila "takrat to civilna družba, ki je nastala iz upora, da je bila avtentična in ni bila plačana od oblasti. Za razliko od večine nevladnih organizacij danes, ki nastopajo kot nevladne organizacije, zahtevajo pa denar od vlade." Če ste zamudili ekskluziven intervju s predsednikom vlade @JJansaSDS na @PlanetTV, si ga lahko v celoti še vedno pogledate na https://t.co/mDejm7AxZ8. https://t.co/3vy6xSfua5 — SiolNET Novice (@SiolNEWS) March 13, 2021

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je še najbolj prepojena z nekdanjim načinom tovarišijskega delovanja. Temu danes rečemo globoka država v sodstvu. Izvršilna in zakonodajna veja sta vsakodnevno pod pritiskom javnosti, mediji o njih poročajo vsakodnevno, v sodnih dvoranah pa se - daleč od oči, daleč od srca - dogajajo številne osebne drame, katerih posamične žrtve in njihovi kriki ostajajo neslišani. Pred dnevi smo naleteli na nov primer žrtve razvpitega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, katerega posegi so nam znani že iz številnih drugih sodnih dram, pa se kljub temu vede, kot da njegove vladavine ne bo konec. Z nami je Blaž Babič, na svojem Twitter profilu ste objavili nekaj podrobnosti svojega primera, v katerem nastopa Marjan Pogačnik. Za kaj gre? Blaž Babič: Najprej naj se Vam zahvalim za pozornost, da ste opazili mojo objavo in jo štejete za pomembno. Moj sodni primer se je pričel odvijati leta 2015, torej smo sedaj v 6. letu. Gre morda za nekoliko neobičajno vsebino, ki pa vendarle v nekaj elementih posega v obstoječo sodno prakso. Od leta 2013 sem dve leti in dva meseca sodeloval s tedanjim prijateljem, g. Dolinarjem, v obetavnem poslovnem projektu. Njegova ideja o uporabi tehnično obdelanega lesa za gradnjo plovil je bila po moje tako pomembna, da sem ji rade volje posvetil toliko časa. To je bil tudi čas, ko je (Cerarjeva, SMC) vlada vodila pravo kampanjo za ozaveščanje gospodarske izrabe lesa, te strateške surovine. Kje je pri tem prišlo do zapleta? Blaž Babič: Kljub številnim medijskim aktivnostim v resnici nismo mogli priti do resnih zagonskih sredstev s strani države, zato sem v krogu prijateljev poskrbel za prva posojila, da je lahko g. Dolinar sploh držal projekt nad vodo. Sicer je sam nihal med velikimi razvojnimi vizijami in potenciali, na drugi strani pa se je soočal z dokaj trpko realnostjo. Pred tem sem mu še pomagal izviti se iz najhujšega primeža t.i. celjskih oderuhov in goljufov, zato sem resno računal, da je najina zveza dovolj trdna tudi za poslovne preizkušnje. Po dveh letih aktivnega iskanja priložnosti sva tako prišla do skromnega proizvodnega prostora v Kočevju in pričela graditi 5-metrsko jadrnico. Julija 2015, ko je imel napeljan dogovor za sestanek z enim večjih konstruktorjev plovil pri nas, pa me je nepričakovano in grobo odslovil. Kar tako? Blaž Babič: Vedno me je vsem poslovnim in osebnim znancem predstavljal kot "drugega človeka" v podjetju, tistega, ki ga bo nasledil, ko se bo sam utrudil. Dejstvo je, da brez mene sam nikoli ni bil sposoben napisati niti korektnega dopisa, takega brez slovničnih in tipkarskih napak. Seveda sem najprej moral "globoko dihati", da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Cel mesec sem potreboval, da pridem k sebi, pozval sem ga k vsaj minimalnemu poplačilu mojega vloženega truda in po njegovem vztrajnem molku sem v zadnjem trenutku sam vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, hkrati s tožbo za ugotovitev nezakonite prekinitve le-tega. Mar to ni bilo dovolj? Blaž Babič: Žal je bila ta vloga le začetek te dolge poti. Po pol leta je Dolinar očitno ugotovil, da sam ne bo zmogel in da je ostal brez vlečnega konja, da torej moja tožba deluje tako grozeče, da je zanj najbolje, da podjetje spravi v stečaj. To je storil po hitrem postopku, sam o tem nisem bil niti obveščen s strani sodišča, in predem sem se ovedel, že je bil postopek pred Delovnim sodiščem končan, saj je tožena stranka prenehala obstajati. Kakšen je bil vaš naslednji korak? Blaž Babič: Pričela se je mukotrpna civilno-pravna pot, ves čas pospremljana z BPP storitvami (brezplačna pravna pomoč), ki pa jih še zdaleč ni lahko pridobiti, marsikdaj pa tudi pomenijo, da odvetniki ne najdejo dovolj motivacije za nadpovprečen trud. Omeniti moram odvetnico Šikovec Ušaj, ki približno eno leto najinega sodelovanja pred edino obravnavo ni niti enkrat našla niti pet minut časa za posvet z menoj. Nanjo sem se vsekakor preveč zanašal, izbral sem jo namreč prav zato, ker sem vedel, da že pozna Dolinarja in njegovo dvojno osebnost in mi ni bilo potrebno razlagati ji, da imam prav - tako sem si vsaj napačno predstavljal. Kaj se je zgodilo na okrožnem sodišču v Ljubljani? Blaž Babič: Zbral sem vse dokaze na CD-ju, elektronskih dokumentov (dopisov, e-pisem, kataloga, slik, itd. ) je bilo prek 1000, skupaj približno 250 Mb. Seveda sem to lahko storil, saj sem ves čas bil tudi - med drugimi vlogami - poslovni sekretar. Predlagal sem tudi 15 prič, ki so vse v živo videle najin poslovni in siceršnji prijateljski odnos, ter bi to zlahka tudi potrdile. Potrpežljivo sem čakal na glavno obravnavo. Enkrat celo se je Dolinar izognil razpravi, pa se zlagal, da je bil v zdravilišču v Laškem. Sodnica je šla to preverjat - in ga tam ni bilo. Kdo je bila sodnica? Blaž Babič: Bila je višja sodnica Božena Novak. Na sami razpravi sem ugotovil, da - milo rečeno - nima niti pojma o resničnem poslovnem življenju, še manj pa je pokazala uravnoteženosti in doživel sem skrajno šikaniranje z njene strani, moja odvetnica pa kot da ji je pri tem zgolj asistirala. Na sami obravnavi je zavrgla vse moje priče kot nepomembne, zavrgla je tudi vse pisne dokaze (v elektronski obliki), poslušala je zgodbo toženega Dolinarja, ki pa je prihajal na dan s tako očitnimi lažmi, da bi jih spregledal prav vsak že na kraju samem. Sodnica mi je tudi jemala besedo, me prekinjala, dobesedno poniževala in me na koncu obravnavala kot nebodigatreba. In njena sodba? Blaž Babič: Najprej sem dobil zapisnik, v njem sva pričala samo tožnik in toženec, dolg je bil 30 strani. Prepričan sem bil, da je v njem dovolj njegovih laži, da bo sodnica zlahka ugotovila njegovo krivdo. Ampak ne, sodba je bila napisana s strani nekoga, ki ne dojema, da delovni proces ni le proizvodnja za delovnim trakom, ampak da je potrebno podjetje v prvih letih tudi zagnati, samo proizvodnjo pa sploh vzpostaviti. Dodatno je ignorirala 8. člen ZGD, ki govori o spregledu pravne osebnosti, če torej lastnik podjetja (v tem primeru hkrati tudi direktor) zlorabi svoje podjetje za protipravne cilje. Dolinar mi je namreč dve leti in dva meseca obljubljal vse, od zaposlitve, do službenega stanovanja in avtomobila - seveda, za "naslednjim ovinkom". In potem? Blaž Babič: Šel sem še gledat sodno prakso in dodatno ugotovil, da po dveh letih delovno razmerje - četudi niso izpolnjeni vsi pogoji (sklenjena pisna pogodba o delovnem razmerju) - postane pravno priznano, in imel sem dovolj materiala za pritožbo, ki sem jo spisal na 55-ih straneh. Šlo je za podrobno analizo zapisnika zaslišanja, hkrati z vsemi ostalimi navedbami. Pritožbo je sicer z levo roko napisala tudi odvetnica Ušajeva, potem pa sva končala s sodelovanjem. Na predlog znanke sem šel preverjat, ali je bila sodnica Božena Novak sploh določena po veljavnem sodnem redu. Marjan Pogačnik mi je v dopisu odgovoril (seveda tega ni pisal sam, je pa podpisan), da sodnica resda ni bila določena po sodnem redu, ampak da to "ni taka napaka, da bi jo šteli za kršitev pravice do poštenega sojenja". Si predstavljate?!? Ista sodnica, ki je nastavljena mimo sodnega reda, potem pa tako obdela mene kot tožnika, da naj ne bi bila niti nastavljena, niti pristranska?!? Težko verjamem, še posebej zato, ker se je Dolinar večkrat pohvalil, da je bil šofer za SDV. V svoji naivnosti sem želel verjeti, da ga je na stara leta srečala pamet, pa sem se očitno zmotil. Sodni sistem pa ga je podprl na polno. Kaj je reklo višje sodišče? Blaž Babič: Še slabše so se odrezali. Mojo pritožbo so razglasili za laično. Tudi tu sem doživel plehki formalizem, ki z dejanskim primerom ni imel ničesar skupnega. Materialna resnica zanje ne obstaja, kar si zadajo, tako obrnejo besede, ključne napake kolegice pa so spregledali in pometli pod preprogo. In naprej? Blaž Babič: Jasno je bilo, da s prejšnjo odvetnico ne morem več naprej, zato sem v stiski (in v pogojih COVID epidemije!) iskal novega odvetnika. Na srečo sem ga našel, vendar pa je že skoraj potekel čas za ustrezno predpripravo za pisanje predloga za dopustitev zahteve za revizijo, naslovljenega na Vrhovno sodišče. Kljub časovni stiski smo na kratko in zgoščeno predstavili, o čem naj bi govorila zahteva za revizijo - o kar trojnih bistvenih postopkovnih kršitvah (napačna sodnica, protipravno zavrženje prič in neupoštevanje dokazov, šikaniranje na sami obravnavi) in dvojni kršitvi obstoječe sodne prakse (več kot dvoletno delovno razmerje in spregled pravne osebnosti). Je Vrhovno sodišče pokazalo razumevanje? Blaž Babič: Žal ne. Izpadlo je, kot da si oni želijo vloge, ki bo kot nekakšno izpolnjevanje formularskega obrazca. To je absurdno, ne le iz časovnega razloga, opisal sem že časovno stisko, gre za to, da ne more biti pred-korak (predlog za dopustitev) pomembnejši od same vsebinske zahteve za revizijo. Po njihovo z novim odvetnikom nismo dovolj natančno opredelili, katero vprašanje sodne prakse naj bi v sami revizijski zahtevi sploh obravnavali? Odvetnik mi je nato zagotovil, da gre tu za prakso Vrhovnega sodišča, kjer s klišejskimi (kopiranimi) obrazložitvami množično zavračajo zadeve in s tem zmanjšujejo pripad. Jasno je bilo torej, da moramo poskusiti še na Ustavnem sodišču. In Marjan Pogačnik? Blaž Babič: Ja, tukaj se ponovno vrnemo do njega. Krog za zaključi. Ko sem vložil prošnjo za BPP, za zastopanje na Ustavnem sodišču, in v njej navedel številne ustavne člene, ki da so bili kršeni v mojem postopku (od temeljne pravice do poštenega in učinkovitega sojenja, do nenazadnje pravice do dela in njej sorodnih pravic), se je prav tisti Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za nastavitev neprave in krivične sodnice Novakove, postavil kar v vlogo Ustavnega sodišča in sam obdelal vse ustavne člene, ki sem jih izpostavil, na kar sedmih straneh - in mi dal vedeti, da so moje možnosti za uspeh na Ustavnem sodišču dovolj majhne, da mi ne mislijo odobriti stroškov za BPP. S tem je poskusil meni onemogočiti nadaljevanje postopka in na kar najbolj eleganten način zaščititi preiskovanje njegove lastne izvorne protipravnosti. Vam je s tem preprečil vložitev ustavne pritožbe? Blaž Babič: Na mojo veliko srečo je bila odvetniška pisarna tako agilna, da je že vložila pritožbo, preden je prišel ta nesprejemljivi zavrnilni odgovor. Sicer bi ostal brez vsega, samo zaradi tovarišijskega komplota, katerega nosilec je dejansko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, eksekutorka pa je bila sodnica Božena Novak. Verjetno ni samo moja ocena, da taki ljudje na takih položajih v sodstvu nimajo kaj početi. Prosim, dodajte moj poziv vsem podobnim žrtvam, tako Pogačnika, kot tudi sodnikov in sodnic, kot je Novakova, da se pričnemo povezovati. Sam sem dosegljiv na Facebook in Twitterju, pa tudi na Publishwall imam svoj blog. Hvala Vam za ta pogovor. Blaž Babič: Hvala Vam! Intervju pripravil Boris Cipot

Poleg arhitekta Marka Mušiča je veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo za letošnje leto prejel tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček.  S Ferijem Lainščkom je ob tej priložnosti pogovor za Nova24TV pripravil novinar Boris Cipot v ambientu stoletnega grajskega parka, kjer se njune poti križajo praktično vsak dan. VIDEO:

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost na Nova24TV. V pogovoru je spregovoril o cepljenju, epidemiji in okrevanju po epidemiji, o upoštevanju omejitvenih ukrepov v Sloveniji. Spregovoril je tudi o trenutni politični situaciji, o krizi opozicije, o tem, kako nestabilno politično okolje vpliva na boj z epidemijo. Predsednik vlade se je v pogovoru odzval tudi na grožnje, ki jih prejemajo poslanci koalicijskih strank in stranke Desus. .@JJansaSDS: Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je treba pri #koronavirus kihati v rokav. Če bi poslušali njo, bi nam zdravstveni sistem razpadel že marca. pic.twitter.com/Fdrjp0XQpn — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade je v pogovoru najprej spregovoril o tem, da je Evropska komisija zagotovila dovolj cepiva za vse. "Res pa je, da v tem trenutku ni države na svetu ki bi imela dovolj cepiv jutri, ker so bila odobrena pred kratkim in ker so proizvodne kapacitete proizvajalcev omejene." Ob tem je poudaril, da je cepivo, ki prihaja varno. Cepivo je odobrila tako Evropska agencija za zdravila kot tudi nacionalni regulatorji držav članic. V nadaljevanju je spregovoril o cepljenju. "Kako hitro bomo sposobni uporabiti cepivo, je odvisno od tega, kako hitro se bomo organizirali in, koliko zaupamo znanosti in ne nasedamo teorijam zarote ter šarlatanom, ki razglašajo, da virusa ni." Zato, da bomo kos logističnemu zalogaju pri cepljenju, je vlada imenovala posebnega koordinatorja za logistiko cepljenja. Na to mesto je imenovala dosedanjega uradnega govorca za covid-19 Jelka Kacina. Glede na dinamiko cepljenja in načrt dobav bomo brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje, po njegovem mnenju lahko zaživeli v začetku junija. "Računamo pa, da bomo z dodatnimi dobavami ta čas skrajšali najmanj za en mesec in, da nekateri ukrepi, ki sedaj veljajo, ne bodo več potrebni." Dejal je tudi, da se vlada bori za dodatne dobave cepiva. "Ko bo cepivo na voljo, bo uporabljeno na podlagi prioritet, brez klientelizma in brez stranskih vrst. .@JJansaSDS: Junij je tisti mesec, ki ga na podlagi dobav #cepivo nekateri napovedujejo, ko bomo lahko živeli brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje. pic.twitter.com/dWGQbTNV1b — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju pogovora izpostavil: "Če bomo pri strategiji cepljenja dosledni, in bomo najprej zavarovali tiste, ki so najbolj ogroženi, potem bo tudi splošna nevarnost virusa manjša, bo pa še obstajala." Ob tem je dejal, da je virus treba izkoreniniti, če ne, se bo spet pojavil. "Pomembno je, da tega ne storimo le mi, ampak tudi sosednje države, celotna EU, cel kontinent, cel svet, ker sicer se bo virus ponovno pojavil." Glede situacije v zdravstvu je dejal, da moramo v Sloveniji nadoknaditi velike zamude ter, da naš zdravstveni sistem potrebuje močne okrepitve. "V zdravstvo se je v zadnjih 15 letih izjemno malo vlagalo. Ni se vlagalo v zdravstvene kapacitete, ne za izboljšanje plačnega sistema v zdravstvu, ne za izgradnjo domov za ostarele." Ob tem je dejal, da se bo to spremenilo. "S pomočjo evropskih sredstev bomo zagnali nekatere investicije, ki že dolgo časa čakajo in imajo že brado. Potrebujemo pa zato neko stabilnost in nek mir in ne vsak teden najavo neke nove interpelacije." Izpostavil je tudi, da imamo v Sloveniji osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, ki je s koronavirus najbolj ogroženo, zato moramo cepiti pol milijona ljudi. V nadaljevanju je spregovoril o opoziciji in dejal, da igra v epidemiji umazano igro po formuli: "Čim slabše za državo, toliko boljše za KUL". Ob tem je poudaril, da so epidemijo uporabili kot politično orožje. "A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo." Glede očitkov, da vlada pri sprejemanju omejitvenih ukrepov ne posluša stroke, je predsednik vlade dejal: "Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je to malo hujša gripa in, da je treba kihati v rokav. Če bi poslušali to stroko, bi nam zdravstveni sistem razpadel že spomladi." Ob tem je dejal, da vlada posluša resno slovensko in evropsko stroko, pa tudi širše. Izpostavil je, da je imel pred dnevi videokonferenco z ministrom za zdravje iz Tajvana. "To je država, ki se najbolj uspešno spopada s covidom, ker majo izkušnje izpred skoraj 20 let, ko so imeli SARS." Ob tem je izpostavil, da je tudi Evropska unija glede novega koronavirusa združila potenciale znanja. Predsednik vlade je glede vložitve konstruktivne nezaupnica dejal, da gre pri tem za brutalen patetični izliv ideološkega sovraštva zoper drugače misleče. Izpostavil je, da bi v tekst nezaupnice lahko napisali tudi: "Mi, prvorazredni, mislimo, da je oblast v Sloveniji rezervirana samo za nas, rojeni smo za to, da smo na oblasti in vse, kar je proti temu, ogroža demokracijo." .@JJansaSDS: Epidemijo so uporabili kot politično orožje. A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo. pic.twitter.com/FXj474bASN — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril o dvojnih merilih s katerimi se soočamo v Sloveniji. Izpostavil je, da na družbenih omrežjih v zadnjih dveh tednih prejel nekaj sto groženj s smrtjo s strani oseb z imeni in priimki. "Nekatere grožnje preiskuje policija, tožilstvo pa načrtno blokira kakršnokoli sankcioniranje. Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi dve leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto." Ob tem je predsednik vlade dejal, da so nasilje na Kapitolu v Ameriki vsi obsodili. Hujše nasilje v Sloveniji pa obsodi samo demokratična stran, kaviar levica pa to nasilje zavije v svobodo izražanja. "Če grozijo predsedniku vlade z levice, je tisti, ki grozi, obsojen na 11 let zapora, če grozijo predsedniku vlade z desnice, pa je to svoboda izražanja." Ta dvojna merila so eden od ključnih problemov slovenske demokracije. "Če institucije in osrednji mediji podpirajo dvojna merila, s tem neposredno ubijajo demokracijo in v Sloveniji se to dogaja celo v času epidemije." Ob tem je dodal, da so tudi v strankah KUL poslanci, ki ne odobravajo dvojna merila, a so utišani in potisnjeni v ideološko sovraštvo. .@JJansaSDS: Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi 2 leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto. pic.twitter.com/EDRgkKg8Uu — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je poudaril, da je v tem mandatu in v tej sestavi državnega zbora alternativa preprosta: "Ali imamo vlado, ki se kljub polenom pod noge bori in je uspešna, ali pa imamo vlado, ki je enkrat sama že razpadla in so vrgli puško v koruzo v času epidemije, vodila pa jo je nadkoalicijska, drastično radikalna stranka Levica." Ob tem je dodal, da tudi, če porušijo to vlado, nove vlade ne bo oziroma bo zelo hitro propadla, zaradi epidemije pa bomo plačali ceno. Ob koncu pogovora je predsednik vlade dejal, da je treba zdržati. "Imamo dovolj cepiva in vemo, da bomo epidemijo premagali." Ob tem je opozoril tudi, da Slovenija ni takšna kot se prikazuje v osrednjih medijih. "Vem, da imamo podporo ljudi. Vsak dan jo čutim, dobim ogromno sporočil podpore." Izpostavil je, da je zdravorazumska večina dovolj močna in Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo. VIDEO: Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na Novi24tv:

Svet Pomurske razvojne regije sestavljajo županje/župani vseh 27 občin v Pomurju in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti. Junija lani je za leto dni mandat predsednika prevzel župan Moravskih toplic Alojz Glavač. Da so razmere zaradi epidemije novega koronvirusa pred lokalne skupnosti in svet regije prinesle zahtevne izzive, ki so jih v danih okoliščinah vseeno uspešno reševali, je v pogovoru z Borisom Cipotom ugotavljal Alojz Glavač.  VIDEO: 

"Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza," je pričevanje pričel Jurij Zrnec v izpovedi, ki ga je objavil ljubljanski UKC. Priljubljeni igralec Jurij Zrnec je pred kratkim prebolel okužbo z novim koronavirusom. Ker je zaradi prejšnjih zdravstvenih težav spadal v rizično skupino bolnikov, so ga zdravniki spremljali na daljavo, prek sistema telemetrije. K sreči je covid-19 prebolel brez zapletov, a je nekaj časa trajalo, da se je 42-letni Zrnec vrnil v običajno kondicijo, ki jo je pred okužbo vzdrževal tudi na fitnesu. A prav tam, se je izkazalo, je bil virus bolj "fit" od vseh varnostnih ukrepov.  O svoji izkušnji je igralec zdaj spregovoril tudi za UKC in pozval: "Pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj!"   KAKO JE PRI VAS POTEKALA BOLEZEN IN KAKO SE POČUTITE ZDAJ? Bolezen je k sreči potekala presenetljivo “v redu”: brez visoke vročine, brez kakšnih hudih znakov, če odmislim izgubo vonja. Težje se je bilo vrniti na delo, v gledališče, kjer je lahko precej naporno, saj zahteva 100-odstotnega človeka. Tam sem čutil, morda še zmeraj, precej upada v svoji kondiciji in nekakšen strah. Trenutno sem bolje, počasi se vračam v prejšnje stanje. VAŠE ZDRAVSTVENO STANJE SO ZARADI PREJŠNJIH OBOLENJ POZORNO SPREMLJALI NA DALJAVO ... Telemetrija je krasna stvar, način! Če je le možna. V mojem primeru sem bil sam svoj zdravnik (smeh) in bil s tem, na nek način, vključen v zdravljenje. ALI VESTE, KJE STE SE OKUŽILI? Pred kratkim sem izvedel in zdaj lahko skoraj z gotovostjo povem: na fitnesu*** (v tistem tednu je tam zbolelo 5 ljudi)! Naj pa poudarim, da so res vestno skrbeli za čistočo, razkuževanje ... ampak je bil virus bolj “fit”. KAKO STE SE POČUTILI, KO STE IZVEDELI ZA POZITIVEN BRIS? JE ZBOLEL ŠE KDO IZ VAŠEGA KROGA BLIŽNJIH IN PRIJATELJEV? Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza! Najprej sem pomislil, koga vse sem okužil naprej, morda celo življenjsko ogrozil (starša, drugi šibkejši člani razširjene družine). Prijatelj je moral celo odpovedati poroko! Če se malo pohecam, sem ga na nek način “rešil”, mu dal čas za ponoven razmislek (smeh). A k sreči ni zbolel, od ogromno možnih kandidatov, nihče. KAKO STE PREŽIVLJALI ČAS SAMOIZOLACIJE? Čas sem preživljal v izpopolnjevanju svojih kuharskih veščin in ob neštetih pogovorih, klicih. Ampak ni bilo tako težko, ker sem bil, kar se tiče počutja, v redu. Je bilo pa kot božični večer, ko sem lahko nesel ven smeti ven "v divjino”, pred blok. KAJ SPOROČATE DVOMLJIVCEM IN TUDI OSTALIM? Virus je in to je dejstvo! Dejstvo je tudi, da o vsem skupaj še vedno ne vemo veliko. Številke kažejo svoje. Kako, kaj in zakaj? Na vse odgovore bomo morali še malo počakati, kaj šele na cepivo. Do takrat pa: pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj! Naj pojasnim, da sem ravno zaradi svojih prejšnjih bolezenskih zapletov (tri pljučne embolije) in starejših družinskih članov letos odpovedal dopustovanje na hrvaški obali, saj je bilo, kot vsi dobro vemo, stanje zaskrbljujoče, številke obolelih pa močno "prilagojene"! Ostal sem doma, opravljal le nujne stvari, odhajal na sprehode in se predvsem izogibal gneči.   Juriju Zrnecu želimo še naprej veliko zdravja, uredništvo v fokusu