SI

Spletnega časopisa vfokusu.si po volji sodišča začasno ni več

14.07.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 14. julija 1991 Bojna moč JLA v Sloveniji vse bolj usiha, vse večja naklonjenost zahodnih držav

14.07.2021

preberi več

Minister Černač v Evropskem parlamentu o pomenu evropske kohezijske politike za hitrejše okrevanje po pandemiji covida-19

13.07.2021

preberi več

Ministra Hojs in Koritnik ter generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva podpisali sporazum o uvedbi nove osebne izkaznice

13.07.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 13. julija - Slovenija ne naseda obupanim in jalovim provokacijam brezzobe JLA

13.07.2021

preberi več

NOVICE

Spletnega časopisa vfokusu.si po volji sodišča začasno ni več

14.07.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 14. julija 1991 Bojna moč JLA v Sloveniji vse bolj usiha, vse večja naklonjenost zahodnih držav

14.07.2021

preberi več

Minister Černač v Evropskem parlamentu o pomenu evropske kohezijske politike za hitrejše okrevanje po pandemiji covida-19

13.07.2021

preberi več

Ministra Hojs in Koritnik ter generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva podpisali sporazum o uvedbi nove osebne izkaznice

13.07.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 13. julija - Slovenija ne naseda obupanim in jalovim provokacijam brezzobe JLA

13.07.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

24.10.2020

preberi več

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Evropski utrip

Predsednik vlade Janez Janša na delovnem srečanju s predsedniki vlad Višegrajske skupine

9.07.2021

preberi več

VIDEO: Dr. Milan Zver: V času vlade Janeza Janša smo imeli najvišjo gospodarsko rast in najmanj brezposelnih

6.07.2021

preberi več

Strasbourg: Vrhunska in državniška predstavitev predsednika vlade Janeza Janše načrta slovenskega predsedovanja Svetu EU

6.07.2021

preberi več

Franc Bogovič: Odlična predstavitev programa slovenskega predsedstva Svetu EU v Evropskem parlamentu

6.07.2021

preberi več

Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU

6.07.2021

preberi več

Evropski parlament - povezave

Žabarji in močvirniki, ki živite na asfaltu in betonu! Goričko vam je "hvaležno," ker ste bili proti zakonu o vodah!

Žabarji in močvirniki oziroma vsi tisti, ki živite na asfaltu in betonu in vam je že zdaj zagotovljena ustavna pravica do pzdrave pitne vode! Prebivalci Goričkega so vam neizmerno "hvaležni," da ste včeraj referendumsko zavrnili Zakon o vodah. Zaradi vas in bodo prebivalci nekaj vasi, nekaj deset domačij in kmetij še nekaj časa odvisni od gasilskih cistern, kar se pitne vode tiče. Tudi prebivalci Goričkega imajo ustavno zagotovljen dostop do zdrave pitne vode, pa ste jim to pravico včeraj odrekli. Zakaj, zato, ker bi z novim zakonom Goričko dobilo potrebna sredstva za dokončanje regionalnega vodovoda. Žabarji in močvirniki, ki živite na asfaltu in betonu! Za vaš "PROTI" so vam hvaležni prebivalci občine Lendava, ki živijo ob reki Muri. Z novim zakonom bi se namreč pospešila izgradnja protipoplavnih nasipov in s tem zmanjšala nevarnost za prebivalce Gornje, Dolnje in Srednje Bistrice, Hotize.... Močvirniki in žabarji, ki živite na asfaltu in betonu! Za vaš "PROTI" na vlčerajšnjem referendumu so vam "hvaležni" prebivalci občin Moravske Toplice in Murska sobota, ker ste jim odrekli denarna sredstva za izgradnjo protipoplavnega zadrževalnika pri Martjancih. Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame. Ne morete pa sedeti doma in ob teh #MSM monopolih pričakovati čudežev na voliščih. Zato hvala vsem, ki ste glasovali. Kakorkoli. Tako se dela. — Janez Janša (@JJansaSDS) July 11, 2021 Žabarji in močvirniki, ki živite na asfaltu in betonu! Za vaš "PROTI" so vam "hvaležni" prebivalci občine Radenci, ker se bo zamaknila celovita sanacija Boračevskega potoka, ki je letos na pomlad že pokazal svojo uničevalno moč. Žabarji in močvirniki od Kopra, preko Ljubljane, do Kranja! Za vaš "PROTI" Zakonu o vodah so vam neizmerno "hvaležni" prebivalci občine Cerklje na Gorenjskem in drugih gorenjskih občin, ki bi jih z zdravo pitno vodo oskrboval Karavanški vodovod. Tako pa ste odrekli 29.234 prebivalcem teh občin pravico do boljše oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo glede na trenutno stanji in močvirniki od Kopra, preko Ljubljane do Kranja! Zaradii vašega "PROTI" se bo zamaknilo črpanje nekaj deset milijonov evrov iz evropskih kohezijskih skladov, namenjenih prav za reševanje problemov oskrbe s pitno vodo in sanacijo vodotokov in hudournikov. Na vso moč me kritizirajo in postavljajo kup vprašanj, ker sem preprosto korekten in prijazen do tistih, ki so v kampanji podprli stran proti in zmagali. Resnice ne smemo več povedati. Sumljiva je. :) https://t.co/pbFKUjYXSZ — peter jancic (@peterjancic) July 12, 2021 Žabarji in močvirniki od Kopra, preko Ljubljane do Kranja! Če bi uporabili svoje sive celice, kolikor jih pač imate, si prebrali novelo Zakona o vodah, ki je zapisana zgolj na dveh straneh, ne bi kot trop ovac sledili populistični kampanji levice. Tako pa ste le blejali, kakor so vam narekovali levičarji in seveda vsi dominantni mediji, od nacionalnega RTV servisa, pa do medijev, ki so vsi po vrsti v lasti levičarskih medijskih tajkunov. Boris Cipot Samo par minut po tem, ko so levičarski mediji iz Ljubljane z lažmi in manipulacijo zrušilii zakon, ki je namenjal milijone za obrambo pred poplavami, je že poplavilo velik del Ljubljane. Običajni izraz levičarjev za tako zaporedje dogodkov je karma...https://t.co/chKwdBUEFQ — Branko Grims (@BrankoGrims1) July 11, 2021 Ps. Nisem privoščljiv, vendar žabarji in močvirniki,  narava vam je sinoči takoj po zaprtju volišč pokazala, kaj si misli o vas. Meteorna voda vam je zalila nekaj kleti, stanovanja, garaže, skladiščne prostore in podvoz na Celovški cesti. Ko boste drugič odpravili na volitve ali referendum, uporabite svoj razum, ne pa populizem levičarske falange!

Več

Milan Gregorič: Slovenija "odkriva" svoj pravi, evropski obraz!

Sanje o velikih zmagah in revoluciji so treščile na tla in se znašle na zatožni klopi zgodovine   Piše: Milan Gregorič Svoji zadnji knjigi sem dal naslov Slovenija v iskanju svojega pravega obraza.  Dogodki zadnjega leta in veličastna proslava 30. obletnice osamosvojitve mi potrjujejo, da Slovenija že jasno odkriva svoj pravi obraz. Čeprav se je komunistično vodstvo znašlo na zmagoviti strani druge svetovne vojne in jim je treba priznati zasluge za uspešen boj z okupatorjem, se je, opito od zmage, povzpelo med bogove ter v svojem  revolucionarnem zanosu vrglo Slovenijo iz tečajev. Tako se pa spoštuje policiste. Poglejte te bojevite gospe  pic.twitter.com/7LpRirUQ6O — Perš Luka Perš (@pers_luka) July 9, 2021 Ne mislim pri tem na navadne partizane in tudi ne na dobronamerne komuniste, ki so se iskreno borili za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorja, ampak na njihovo vodstvo, ki jim je za hrbtom naklepalo in izvajalo svoje zavržene, krvave revolucionarne rabote. Tino Mamić je nekje zapisal, da so naši revolucionarji v kratkem času vse zamenjali, kot npr. »družbeno elito, direktorje, uradnike, policijo, kulturnike, imena krajev, ki so dišala po bogu, celo pisavo in pravopis…« in s tem ustvarili svojo novo rdečo Slovenijo. Udarili so celo po nič krivem krščanskem Bogu, »ga ponižali in pisali njegovo ime z malo začetnico«, medtem ko so drugim bogovom (Alah, Buda, Krišna, Jehova idr.) prizanesli, in jim pustili velike začetnice, »celo indijanskemu Manituju«. Sanjali so o zmagah misleč, da jim je po njihovi zaslugi vse dovoljeno, tudi grozljiv povojni genocid nad slovenskim narodom, zaradi katerega so se znašli na seznamu množičnih morilcev prejšnjega stoletja, s Titom na čelu, kar pa ni predmet obravnave tega sestavka. Vendar je tem zmagoslavnim sanjam sledil silovit tresk na tla. Po pol stoletja samopašnega  oblastniškega nastopaštva jim je namreč propadel najprej v krvavi revoluciji vzpostavljen »najnaprednejši družbeno ekonomski sistem« in z njim tudi socialistično samoupravljanje, kot maska partijske diktature. Morali so ju zamenjati s pol stoletja zasmehovano parlamentarno demokracijo in s stokrat prekletim »izkoriščevalskim tržnim gospodarstvom«. Hkrati jim je kmalu propadla tudi skupna država, in to spet v potokih krvi. Poleg tega so se iz kraških brezen, hudih jam in protitankovskih jarkov dvignili pol stoletja prikriti in zamolčani okostnjaki desettisočev živalsko pobitih človeških bitij, ki so terjala zase temeljno človeško civilizacijsko dostojanstvo, to je pravico do imena in groba. Pravico, ki so jim jo pod velikim pritiskom javnosti morali priznati tudi njihovi krvniki oziroma njihovi vladajoči duhovni dediči. In naši zmagoviti junaki so se od vseh teh porazov, udarcev in travm nenadoma prebudili iz svojih sanj in se zaprepaščeni znašli na zatožni klopi zgodovine. Česar pa se današnji Jenulli, Čordići, Borisi A. Novaki in drugi poulični kričači očitno tega še ne zavedajo in kar še naprej sanjarijo o zmagah. Nekatere dobljene bitke komunističnega vodstva tudi v tranziciji in njihovi poslednji totalitarni popadki teptanja demokratičnih vrednot ter samopašnega upravljanja izmučene države. Kajakišica Tea  pic.twitter.com/1IRIHMoWh4 — Perš Luka Perš (@pers_luka) July 9, 2021  V svojem nenasitnem pohlepu po  oblasti, družbeni moči in privilegijih ter vešči zlorab, manipulacij in prevar so naši junaki, po zaslugi razgrabljenih  vzvodov realne družbene moči (kapital, mediji, represivni organi, civilna družba idr.) tudi v tranziciji dobivali prve bitke in se dolgo obdržali na oblasti. Če ni šlo po demokratični poti, z volitvami, tudi ukradenimi, so se lotili svojih političnih nasprotnikov s poskusi medijskih umorov. Če tudi to ni pomagalo, pa so jim priskočili na pomoč iz bivšega režima podedovani sprijeni represivni organi, to je policija, tožilstvo, sodišča. Še več, nad slovensko družbo še vedno visi, kot v kaki banana republiki, zlosluten in nerazčiščen poskus novinarskega umora (Miro Petek ) in celo fizična likvidacija Dobrega človeka iz Negove Ivana Krambergerja. Vendar se je osveščeni del demokratične družbe začel pogumno upirati novemu nasilju, si ustvarjati svoje medije, zlasti na spletu, razbijati medijski monopol režimskih samodržcev in razgaljevati njihove  umazane zakulisne politične rabote. Tako je začela družba počasi demokratično dozorevati,  odpravljati izkrivljeno podobo pohabljene slovenske demokracije ter odkrivati njene sprijene tvorce. Kajti, kot je dejal italijanski razumnik Carlo Bo, »…se nikdar ne bo zgodilo, da bi moč resnice ugasnila…Obstajajo namreč naravni zakoni, ki so večni, in urejajo življenje narodov ter se doslej še nikomur ni posrečilo, da bi se jim ognil«. In se ni ter se to tudi ne bo posrečilo niti našim junakom. Propadli poskusi sesutja tretje Janševe vlade in veličastna proslava 30. obletnice osamosvojitve kot znanilci nove evropske Slovenije Poskus sesutja se je začel že ob dogovorih za novo desnosredinsko vlado in se nadaljuje še naprej po njeni ustanovitvi z vso brutalnostjo, brez izbire sredstev, vključno s sramotnim blatenjem lastne domovine v tujini. Prava patološka protivladna in protijanševska levičarska histerija. V igri so namreč velike stave, predvsem kapitalske in vzporedne kadrovske. Imperij zla se je v tej veliki ofenzivi grozilno zganil, rdeči alarmi so zazvonili z vso silovitostjo, vendar ni vse to nič pomagalo. Vlada se je obdržala. In tako so se na ramenih Janše, kot že kdaj pred tem, začeli dogajati novi vzpodbudni globinski družbeni premiki v smeri evropske Slovenije. Temu velikemu porazu globoke države se je pridružila še veličastna proslava 30. obletnice osamosvojitve. Na njej je v primerjavi s prejšnjimi duhamornimi proslavami levice prvič prišla do izraza prava podoba Slovenije, v mestu in na podeželju. Vsa v znamenju Zdravljice. Polna ponosa, svetlobe in veselja do življenja, v sliki, besedi in glasbi, ter sijoča v domoljubju. Počaščena z obiskom državnikov prijateljskih sosednih držav in predstavnikov EU ter njihovih dobrih želja. Pozdravili so jo tudi zvonovi iz neštetih ljubljanskih in drugih slovenskih cerkva. Slišali smo tudi blagoslov lipe, ki pa ga to pot levičarski huligani niso utišali z izklopom mikrofona. In Kučan, osamljen in vidno zagrenjen, je s svojim razkazovanjem kolesarskega znaka na beli srajci deloval v tem svetu groteksno, izgubljeno in razočarano. Za nazaj, ker se mu je skoraj vse podrlo, kar je ustvarjal, in v kar je morda tudi verjel. In za naprej, ker z bedno predstavo huliganstva in sovraštva njegovih kolesarjev si nima kaj obetati od prihodnjih volitev. Proslavo so svečano slavili tudi na drugih koncih Slovenije ter med zamejci in zdomci po svetu. Celo v številnih evropskih in svetovnih metropolah so mnoge njihove znamenitosti zasijale, odete v slovensko zastavo. Vključno z mogočno Kristusovo skulpturo nad Riom de Janeirom. V nasprotju s svetlobo  in sproščenostjo uradne proslave pa se je na Prešernovem trgu zbrala mračna združba zgodovinsko povožene Slovenije, ki ne more preboleti svojega poraza in ob poplavi cenenega in plehkega populističnega leporečja že dolgo časa bruha iz sebe v glavnem žolč in sovraštvo. Posamezniki so celo poskušali to bedo prenesti na Trg Republike. Ko pa jim je policija to preprečila, so po podatkih medijev (Novi glas, 1. 7. 2021) »začeli žvižgati in trobiti med pregledom častne čete slovenske vojske, med intoniranjem slovenske himne, med molitvijo ob blagoslovu lipe in med minuto molka za padle v boju za Slovenijo«. Komentator teksta namreč ni mogel tega bednega početja poimenovati drugače kot »drhal, ulica…« Kontrastov med obema nasprotujočima si prikazanima podobama Slovenije skoraj ni bilo mogoče bolj slikovito prikazati. Koper, 10. 7. 2021                                                                                  Milan Gregorič

Več

Dr. Vinko Gorenak: Tanja Fajon sramoti Slovenijo, nemški poslanec Maximiljan Krah pa jo hvali!

Poznavajoč razmere v Državnem zboru, lahko rečem da strankarska koalicijsko opozicijska drža vedno popusti, ko gre za vprašanja posameznih regionalnih interesov. Naša parlamentarna zgodovina pozna kar nekaj primerov, ko so se lokalno regionalni politični interesi poenotili ne glede na politično stranko in izglasovana je bila odločitev, ki ni temeljila na strankarski pripadnosti ampak na regionalni pripadnosti poslancev. To je tudi logično, kako pa bi katerikoli poslanec katerekoli politične stranke glasoval proti nekemu projektu, ki je s strani ljudi prepoznan, kot dober projekt. Prenesimo to na raven EU. Predsedovanje posamezne države Svetu EU, je zagotovo nekaj, kar se zgodi vsakih 13 let in traja le pol leta. Logično in pričakovano bi bilo, da se poslanci EU parlamenta iz predsedujoče države poenotijo in delajo za skupno dobro, sploh pa za ugled svoje države. Logično in pričakovano je tudi to, da se posamezen poslanec EU parlamenta iz države, ki predseduje Svetu EU s posameznimi zadevami ne strinja. Običajna praksa je, da se v takem primeru tak poslanec pač ne oglaša v škodo svoje države in zato najmanj kar je molči. Toda v primeru sedanjega predsedovanja Slovenije Svetu EU ni nič tako kot bi pričakovali. Včeraj 6. 7. 2021 je predsednik vlade Janez Janša pred poslanci EU v Strasbourgu predstavljal prioritete našega predsedovanja. Poslanci EU parlamenta so imeli na razpolago eno minuto za razpravo (logično glede na njihovo število). Tanja Fajon blati Slovenijo v Strasbourgu Prav ste prebrali, čeprav tega morda ne morete verjeti, a je resnica. Tanja Fajon je v 44 sekundah povedala tole (moj zapis po neposrednem nastopu v slovenščini). “Dragi kolegi, želim vam sporočiti, da dejanja in besede vedno našega predsednika ali posameznih ministrov, niso tudi dejanja in stališča vseh naših ljudi. Raziskave javnega mnenja so jasne, velikanska večina Slovencev danes ne podpira smeri v katero drvi naša država. Ne podpira pogosto nespoštljive komunikacije, retorike, arogance, cinizma, ne podpirajo posnemanja madžarskega ali poljskega premiera, pritiskov na medije, tožilstvo, neodvisne institucije. Ne podpirajo samo odločnega, samovoljnega odločanja mimo zakonov in ustave ali pajdašenja s skrajno desnico.” V njenem nastopu torej ne gre za vprašanje strinjanja ali nestrinjanja s politiko te vlade. Vsakdo ima pravico da pove, da se ne strinja s politiko aktualne vlade, toda Tanja Fajon je šla daleč preko meja dopustnega za predsedovanje Slovenije Svetu EU. V svojem nastopu je seveda “pozabila” povedat, da je podpora sedanji vladi v skrajno levo usmerjenih medijih enaka, kot je bila v takem časovnem obdobju mandata, podpora tudi levim vladam. Pozabila je tudi to, da imamo v Sloveniji tudi državljanke in državljane Slovenije, ki niso Slovenci. Sploh pa je lagala in za svoje laži na navedla nobenih argumentov, čeprav je svoj nastop končala pred iztekom dovoljenega časa za njen nastop. Čista sramota torej go. Fajonova. Včasih je bolje molčati, kot pa takole nastopiti proti lastni državi Sloveniji. Kaj pa Maximiljan Krah Omenjeni gospod je star 44 let in je poslanec EU parlamenta. Prihaja iz nemške stranke Alternativa za Nemčijo. Kritiki mojega zapisa vas bodo podučili, da gre za skrajno desno nemško stranko. Tudi sam se ne morem strinjati z nekaterimi njihovimi pogledi in stališči, toda poglejmo kaj je povedal omenjeni gospod. Takole je dejal (moj zapis po prevodu v televizijskem prenosu): “Predsednik vlade (op. avtorja Janez Janša), dragi kolegi. Spomnim se leta 1991kako so jugoslovanska oklepna vozila prišla na slovenske ulice in zares me veseli, da ste takrat bili poveljnik in minister za obrambo in da danes sedite tukaj. Proti enakemu duhu ste se borili takrat in danes. Tisti, ki jih kritizirate so pogosto nasledniki tistih, ki so se borili proti neodvisni Sloveniji leta 1991. Zato vam želim povedati, da vas bo naša skupina podpirala. Vaš program je uravnotežen in zmeren in to je tisto, kar Evropa potrebuje, socialno politiko in na moralnih vrednotah. Zato mislim, da ne moremo dajati  naukov borcem, ki so si sami izborili svojo svobodo.” Je tu kaj za dodati? Prav nič. Tujec, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije star 14 let, ve veliko več o takratnem dogajanju v Sloveniji, kot Tanja Fajon. Še osebno sporočilo Tajni Fajon Glede na vaše zgoraj opisano početje in glede na druga vaša proti slovenska stališča, vam sporočam, da me je sram, da predstavljate Slovenijo v EU parlamentu. Sladoled, na katerega ste me povabila pred letom dni, pa z moje strani še vedno pride v poštev, sposoben sem se pogovarjati tudi s takimi kot ste vi. Ne vem pa, če je situacija obratno tudi taka.

Več

Dr. Vinko Gorenak se sprašuje ali je včeraj policija z "rumenimi jopiči" ravnala prav ali ne?!

POLICIJA IN “RUMENI JOPIČI” Piše dr. Vinko Gorenak Že včeraj, sploh pa danes, sem doživel kopico vprašanj posameznikov na temo včerajšnjega ravnanja policije na Prešernovem trgu v Ljubljani na tako imenovani alternativni proslavi državnega praznika. Nikomur, sploh pa ne novinarjem, nisem dajal nobenih dokončnih sodb o ravnanju policije v tem primeru. Tudi v tem prispevku ne boste dobili dokončnega odgovora o tem ali je policija ravnala zakonito in strokovno ali ne. Kljub temu, da sem pogledal vse mogoče posnetke tega dogodka, si tudi po skoraj treh desetletjih dela v policiji, ne bom dovolil, da bi preuranjeno ocenjeval ta dogodek. Verjamem pa, da bo vodstvo policije poskrbelo nepristransko in strokovno oceno dogajanja, sploh pa da bo o tem objektivno informiralo javnost. Za tiste, ki ne veste o čem pišem naj na kratko povzamem dogajanje. Včeraj ob 21.00 se je na Trgu republike pričela osrednja proslava ob državnem prazniku 30. letnici samostojne države Slovenije. Prisotni so bili številni gostje iz tujine. Dve uri pred tem, torej ob 19.00, pa se je na Prešernovem trgu pričela tako imenovana alternativna proslava vseh tistih, ki z vlado niso zadovoljni. Seveda ta proslava, če jo tako lahko imenujemo, ni bila prijavljena, čeprav bi po zakonu morala biti. Toda tam se je pojavilo tudi nekaj posameznikov v “rumenih jopičih” z nekim transparentom, ki so se postavili okoli Prešernovega spomenika in so nasprotovali ostalim in podpirali vlado. Jaša Jenull, ki je takrat nastopal v imenu udeležencev alternativne in neprijavljene prireditve, je preko ozvočenja pozval policijo naj “rumene jopiče” odstrani. Na posnetkih je videti, da je policija to tudi storila. Izjava za javnostVčerajšnji neprijavljeni shod na Prešernovem trgu in ukrepanje Policije (zoper skupino "rumenih jopičev") zahteva jasne odgovore javnosti.Zadeva je v fazi razčiščevanja. Verjetno bo glede tega več znanega že v ponedeljek. — dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) June 26, 2021 Je to čista resnica ali ne, ne bom ocenjeval, počakajmo rezultate policijske preiskave. Na tej točki bom zavzel izključno strokovno policijsko držo in zapisal takole. Tako Jenullovi protestniki, kot “rumeni jopiči” so bili na neprijavljenem zborovanju in policija v takem primeru mora zavzeti popolnoma nevtralno držo. Eni in drugi so imeli enake pravice in eni in drugi so kršili zakon. Ker pa so izražali nasprotna stališča, je v takem primeru naloga policije, da skupini loči in da prepreči medsebojno fizično obračunavanje. V nobenem primeru se policija ne more in ne sme postaviti ne na eno ne na drugo stran. Če se je policija res postavila na stran Jenullovih protestnikov in odstranila “rumene jopiče”, potem gre za hudo strokovno napako, za katero mora odgovarjati najmanj neposredno poveljujoči policijski šef. Po enakih kriterijih bi se policija lahko postavila na stran “rumenih jopičev” in odstranila Jenulla in njegove protestnike. Zgodba včerajšnjega oškodovanca:Na protestu sem bil miren, stal sem s prekrižanimi rokami. Nisem mogel verjeti, babica stara~70 let je kolege mlatila s torbico. Policija nič.Slišim ukaz Jenulla - v hipu me policist zagrabi, mi strga majico, skoraj zruši in zabije na steno.1/2 — Rumeni jopiči (@RJopici) June 26, 2021 Policija je bila v podobni situaciji dobro leto in pol leta 2014 in 2015, ko smo se na prijavljenih shodih pred sodiščem v Ljubljani zbirali podporniki Janeza Janše, na nasprotni strani ceste pa so se na neprijavljenih shodih zbirali zagovorniki zapora Janeza Janše. Takrat je policija dosledno preprečevala stik med enimi in drugimi, kar je s strokovnega vidika popolnoma normalno. Takrat sem bil velikokrat tudi govornik. Si predstavljate, da bi preko ozvočenja pozval policijo, da zagovornike zapora Janeza Janše odstrani? Ravnal pa sem obratno, policistom sem se zahvalil za njihovo delo.   Kakorkoli že, ne prehitevajmo ampak počakajmo uradne rezultate policijske preiskave.

Več

Dr. Vinko Gorenak ima pred najpomembnejšim državnim praznikom nekaj prazničnih vprašanj za Tanjo Fajon SD

NEKAJ PRAZNIČNIH VPRAŠANJ ZA TANJO FAJON Piše dr. Vinko Gorenak V oddaji “Pogovor z opozicijo” na RTV SLO pred dnevi je Tanja Fajon modrovala, zlasti pri vprašanju ali se bo osrednje proslave ob 30. letnici samostojnosti Slovenije udeležila ali ne. Odgovor bi lahko bil preprost – da ali ne. A Tanja Fajon je modrovala kako je slabe volje ob policijskih kordonih, ki bodo varovali to prireditev, ob očitno razočaranih državljanih nad to vlado, ter nadaljevala kako jo žalosti mednarodni ugled Slovenije, zlasti tisti v Bruslju in podobno.  Tanji Fajon zato javno postavljam naslednja vprašanja. Da bi ji olajšal delo ji ponujam tudi odgovore. Policija je varovala vse državne proslave od leta 1991 naprej. Nekatere z nekaj policisti, ki so usmerjali promet, druge pa z ograjami, kordoni policistov ali celo vodnim topom.  - Zakaj je policija državne proslave, ki so jih organizirale leve vlade praviloma varovala z nekaj policisti, ki so usmerjali promet? Zato ker v času teh proslav ni bilo napovedanih nasilnih protestov desne politične opcije? - Zakaj je policija nekatere državne proslave, praviloma tiste, ki so jih organizirale Janševe vlade, varovala s policijskimi ograjami kordoni ali celo vodnim topom? Zato ker so bili v času uradnih državnih proslav napovedani neprijavljeni nasilni protesti levičarjev, ki so jih podpirale leve politične stranke, njeni vidni predstavniki pa so se jih udeleževali in očitno bo tudi letos tako. Kaj pa protestiranja na splošno. Ta so pod ustavnimi in zakonskimi pogoji dovoljena in celo ustavno zavarovana. Gospa Tanja Fajon, prosim odgovorite mi še na naslednja vprašanja:  - Ali morda poznate primer, ko bi desničarji organizirali protestno zborovanje in ga ne bi prijavili policiji? Na levi strani je takih primerov kolikor hočete, tudi tisto kolesarjenje po Ljubljani ki ste se ga sami udeležili. - Ali morda poznate primer, ko bi desničarji v Ljubljani na isti dan in ob isti uri organizirali kakršnokoli proti zborovanje ali proteste v času uradnih državnih proslav? Seveda smo organizirali kolikor hočete ločenih državnih proslav, toda vedno izven Ljubljane in nikoli ob istem času. - Ali veste, da so bila vsa levičarska protestna zborovanja, tako tista 2012/13, kot tista 2020/21 neprijavljena in kot taka so predstavljala varnostno tveganje za policijo, ki jih mora varovati s številnimi policijskimi enotami, v primeru nasilja pa uporabiti tudi vodni top. Na desni politični strani takih primerov ni. - Ali veste, da smo tudi na desni politični strani organizirali množico protestov pred sodiščem v Ljubljani, množico zborovanj v podporo Janezu Janši in podobno, toda vsa zborovanja so bila policiji prijavljena, sami smo organizirali in plačali redarsko in komunalno službo, zato je imela policija malo ali nič dela. Koliko takih primerov je bilo na levi politični strani? Pa še nekaj vprašanj z evropskega parketa, kjer kot “neodvisna” novinarka, sedaj pa poslanka EU parlamenta, plešete že drugo desetletje.  - Znano je, da kot evropska poslanka v delovnih telesih EU parlamenta in ob vseh drugih prilikah, razširjate netočne in zlonamerne informacije o Sloveniji in njenem prihajajočem predsedovanju (dokazov je kolikor hočete). Ne bom vas vprašal zakaj to počnete, lahko pa si odgovorite sami. Ste torej zaskrbljeni nad Slovenijo in njeno vlado ali morda nad svojimi lažmi v Bruslju. - Desna politična opcija je bila vrsto let v opoziciji, toda ne spomnim se primera, da bi naši poslanci v EU parlamentu na tak način in s tako mero hudobe lagali o Sloveniji. Seveda boste našli naša pisma in zahteve, ter nastope poslancev, ki so se nanašali na krivo sojenje Janezu Janši, toda Ustavno sodišče nam je dalo prav, Janezu Janši (28. člen Ustave RS) je bilo sojeno za dejanje, ki ni kaznivo dejanje. Torej so naši poslanci v Bruslju širili resnico in ne laž. Mogoče še zadnje praznično vprašanje gospa Fajonova. So vam že povedali, da niste “material” za vodenje katerekoli vlade, sploh pa ne slovenske? Se vidiva na sladoledu v Ljubljani, kamor ste me povabili že lani, a je to nama “preprečil hudobni Janša” z zaprtjem gostinskih lokalov. Bom plačal jaz, tako se spodobi v razmerju do dame. vir: vinkogorenak.net

Več

Predsednik vlade Janez Janša ob 30-letnici samostojnosti slovenske države sinoči v pogovorni oddaji na TV Slovenija

Predsednik vlade Janez Janša je danes v pogovorni oddaji na Televiziji Slovenija spregovoril o 30 – obletnici samostojne in neodvisne države Slovenije, o pripravah na predsedovanje Svetu EU in drugih aktualnih - političnih temah. Predsednik vlade je uvodoma spregovoril o primerjavi s časi pred 30 leti in dejal, da so bili takrat enako naporni, vendar bistveno bolj usodni in neponovljivi ter, da direktna primerjava ni mogoča. Glede kakovosti političnega dialoga takrat in danes je dejal, da ne vidi razlik, je pa bila takrat enotnost naroda, kar se je pokazalo tudi z rezultatom na plebiscitu. "Če te enotnosti ne bi bilo, je veliko vprašanje, kaj bi bilo s končnim rezultatom osamosvojitvenega procesa, predvsem pa kdaj bi prišli do tega koraka in kakšna bi bila cena." .@JJansaSDS: Ko gre za precepljenost starejših od 50 let, smo v sami špici v Evropski uniji, ko gre za splošno precepljenost, pa smo na povprečju in to povprečje ni dobro ne za nas ne za druge. pic.twitter.com/NLWfu4kQfW — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 21, 2021 Glede nivoja političnega dialoga je dejal, da smo grožnje s smrtjo, ki jih danes poslušamo, poslušali tudi takrat. "Izrekali so jih predvsem v Beogradu, v vrstah jugoslovanske armade, ter v vrstah tistih, ki so bili izraziti nasprotniki slovenske osamosvojitve. Zdaj pa je to nekako postala neka folklorna govorica levega političnega pola." Ob tem je poudaril, da je vsakodnevni politični boj lahko oster, a ko gre za nacionalne interese in ključna vprašanja, kot je bila takrat osamosvojitev ali pa v zadnjem času boj z epidemijo, bi bilo treba stati skupaj. .@JJansaSDS: Varnost je ena od temeljnih dobrin. Če smo ogroženi, kot smo bili pred 30 leti, potem je vse ostalo manj pomembno. Če ti nekdo streže po življenju, potem ne razmišljaš o tem, kakšno hišo boš gradil in kakšno plačo imaš. pic.twitter.com/UBB7GLtCQZ — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 21, 2021 V pogovoru o uspehih v zadnjih 30 letih je poudaril, da je bila Slovenija v prejšnjem tednu v svetovnem merilu prepoznana kot peta najbolj varna država na svetu. "Varnost je ena od temeljnih dobrin. Če smo ogroženi, kot smo bili pred 30 leti, potem je vse ostalo manj pomembno. Če ti nekdo streže po življenju, potem ne razmišljaš o tem, kakšno hišo boš gradil in kakšno plačo imaš." Pred tremi tedni je bila objavljena raziskava o trajnostnem razvoju, ki je bila narejena v 165 državah članicah OZN. Slovenija je glede na slovenski trajnostni razvoj med prvo deseterico. Kljub temu, da imamo nekatere ekološke probleme, imamo naše čudovito naravno okolje, ohranjeno tudi za potomce, primerjalno gledano z drugimi v zelo visoki meri, in to je po mnenju predsednika vlade velika vrednota. .@JJansaSDS: Tudi zato smo ustanovili Strateški svet za digitalizacijo, kjer smo angažirali strokovnjake, ki so bili preslišani in so šli v tujino, zato smo jih povabili nazaj. pic.twitter.com/c1xVv0pVRV — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 21, 2021 Predsednik vlade je spregovoril tudi o nacionalnem načrtu za okrevanje in razvoj ter kohezijskih sredstvih in dejal, da so nekaj šablone, ki so bile postavljene za celo Evropo, drugo pa dejstvo, da države članice niso v enakopravnem položaju. Slovenija ima velike zamude na področju železniške in prometne infrastrukture. Opozoril je, da je bilo v digitalizacijo slovenskega zdravstva doslej vloženo na stotine milijonov evrov, pa so v različnih bolnišnicah še vedno različni sistemi, tudi takšni, ki jih med seboj ni mogoče povezati. Vlada je tudi zato ustanovila Strateški svet za digitalizacijo in vključila različne strokovnjake, tudi tiste, ki so že odšli v tujino. "Če se bo načrt ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo upošteval, ne glede na to, katera vlada bo, bo Slovenija digitalna. In to z veliko prednostjo pred nekaterimi drugimi državami. .@JJansaSDS: V prejšnjem mandatu Ekonomsko-socialni svet dolgo časa sploh ni obstajal in to nikogar ni motilo. pic.twitter.com/4GOpxdU8yO — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 21, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril o pripravah na predsedovanje Svetu EU in prioritetah. Leta 2003 je Evropska unija v Solunu sprejela sklep, da se državam Zahodnega Balkana garantira članstvo v Evropski uniji. Da bodo člani postali, ko izpolnijo pogoje. "Od sklepov v Solunu je preteklo veliko vode in v tem času je postalo tudi jasno, da če se ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug." Po njegovem mnenju, se bo Evropska unija, kar se tiče širitve na Zahodni Balkan, morala odločiti, ali bo sledila strateškemu cilju, ki si ga je postavila na samem začetku. Evropska unija svobodna in v miru sama s sabo, ali pa bo to nedokončan projekt, kjer bo nek elitni klub držav, ki smo že del nje. .@JJansaSDS: Danes je to agencija, za katero je gospod Milan Kučan rekel, da obstaja zato, da "v svet sporoča našo resnico." Kar se resnice tiče, resnica ni ne vaša in ne naša, resnica je ena. Ta stavek vse pove. pic.twitter.com/lQ5KOV9nys — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 21, 2021 Predsednik vlade je v oddaji spregovoril tudi o epidemiji, soočenju s številnimi nasprotovanji proti vladnim ukrepom, o svobodi izražanja, ki je nad svobodo medijev, o odločitvah vlade glede evropskih delegiranih tožilcev in o STA. Glede STA je dejal, da je danes to agencija, za katero je gospod Milan Kučan rekel, da obstaja zato, da "v svet sporoča našo resnico." Kar se resnice tiče, resnica ni ne vaša in ne naša, resnica je ena. Ta stavek, kot je dejal premier, vse pove. Spregovoril je tudi o načrtovanih zakonskih spremembah na davčnem področju. "Ko bodo ti zakoni sprejeti, bodo vse plače v Sloveniji večje, ne da bi to bremenilo delodajalce. Gospodarstvo bo še vedno lahko investiralo, ustvarjalo nova delovna mesta, zaposlovalo nove ljudi, ljudje pa bodo imeli večje plače." Poudaril je, da imamo v Sloveniji trenutno kljub epidemiji nižjo brezposelnost, kot smo jo imeli leta 2019. Glede prihodnosti pa je dejal, da je ključno vprašanje vpogleda v prihodnost, kje Slovenke in Slovenci vidimo slovensko zastavo v naslednjih 30 letih. "Sam jo vidim kot moderno državo, ki je ne bodo prehitevali tisti, ki so nam pred 30 leti še gledali v hrbet. Predvsem, ker so oni naredili ene stvari, mi pa jih nismo."

Več

Jože Kastelic (Rojaki za samostojno Slovenijo)

8.07.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 8. julij 1991 mineva v premlevanju Brionske deklaracije, Janša odločno proti njenemu sprejetju

8.07.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 4. julija 1991 so bili vsi mejni prehodi znova v slovenskih rokah

4.07.2021

preberi več

Jaša Jenull "fasal" še eno kazensko ovadbo

29.06.2021

preberi več

VIDEO: Dokumentarni film Gornja Radgona, mesto heroj

29.06.2021

preberi več

Zoran Dernovšek-Raketka: »Čas, ko smo postajali samostojna država, je bil čas vzhičenja, motiviranosti, entuziazma!"

27. junija leta 1991 je Zoran Dernovšek kot pripadnik Teritorialne obrambe RS in vrhunsko izurjeni strelec s protiletalskim raketnim sistemom Strela 2M sestrelil prvi sovražni helikopter v konfliktu na tleh nekdanje Jugoslavije. Po tridesetih letih se spominja usodnega dne sestrelitve helikopterjev JLA. Nedvomno gre za enega najpomembnejših trenutkov slovenske osamosvojitve, ki je odločilno vplival na potek dogodkov. Zoran Dernovšek | Avtor UKOM Kako se spominjate tega dogodka, so bile kakšne dileme, pomisleki, morda tudi bojazni? Malo pred šesto uro popoldne tistega dne sem dobil ukaz za bojno delovanje. Preprosto nisem mogel verjeti, da je to res. Dojel sem, da tukaj ni več heca. Okoli 2,5 km od učnega centra na Igu sem videl dva helikopterja MI8, katerih namen je transportno-desantni. Jasno je bilo vidno, da nosijo šarže, torej okrogle lanserje z raketami zrak-zemlja. Oba helikopterja sta bila polno oborožena. Pozneje sem zvedel, da je bil na poti še tretji helikopter. S kakšnim namenom so se približevali Igu? Da bi deblokirali tankovske enote na Brniku. Načrtovali so raketno-desantni napad. V helikopterjih so bili niški specialci, ki naj bi dejansko deblokirali te enote. Imeli pa so, tako kot ima po navadi letalstvo, primarne in sekundarne tarče. Primarna tarča je bila tankovska enota na Brniku, ker pa se je začelo zaradi slabega vremena hitro mračiti, so se odločili, da bodo udarili po drugi izbiri, torej po učnem centru na Igu, ki je tik nad centrom naselja Ig. To pomeni, da če bi napadli učni center, bi napadli tudi več kot polovico naselja. Dežurni polkovnik na Plesu je dal namreč ukaz za napad na sekundarno tarčo. Profesionalci, govorimo o poklicnih vojakih, so torej dobili njegov ukaz in ga potrdili. To v praksi pomeni, da ga bodo tudi izvršili. Ni si treba delati utvar, da ga pa mogoče ne bi. Kako ste se odzvali na bojni ukaz? Raketo Strela 2M sem nameril na vodjo para, in ko je preletel zadnje hiše nad Igom, sem raketo sprožil. Letela je precej nestandardno, zelo nizko. Helikopter sem v njegovi nameri izstrelitve prehitel za 5 do 7 sekund. Če ga ne bi, bi rakete že letele na nas. Marsikdaj mi kdo reče, da to ni bilo nič takega, da sem pač izstrelil eno raketo. Ne zavedamo pa se tega, da smo bili mi teritorialci, ki smo bili iz svojega civilnega življenja potegnjeni v to vojno. Mi nismo bili šolani psihopati in morilci. Nihče od nas ni prišel zato, da bi ubijal. Vsi smo upali, da vojne sploh ne bo. Brez izjeme trdim, da smo vsi upali, da ne bo prišlo tako daleč, kot je. V tistem trenutku mi je bilo kristalno jasno, da če bom streljal, lahko nekoga tudi ubijem. In v trenutkih, ko sem se odločal, ali streljati ali ne, sem se nekaj sekund tresel kot šiba na vodi. Šlo je za trenutek odločitve, lahko pa bi se odločil kakor koli. Ko je padla odločitev, da bom raketo sprožil, je bilo, kot bi se preselil v svet pod trenažerjem, tam, kjer smo trenirali streljanje, in potem sem vse hladnokrvno oddelal, kot da bi bil res na vaji, ne pa v vojni. Čas se je v tistih trenutkih neznansko raztegnil, dobesedno. Tistih nekaj sekund, ko je raketa letela, se je neznansko vleklo. Kakšen potek oziroma nadaljevanje vojaških operacij ste pričakovali v tistem času? Nismo izključevali možnosti, da se bomo več let potikali po gozdovih in se šli nek partizanski boj, torej gverilski boj, preden se bo jugo armada umaknila iz Slovenije. Stvari so se na srečo bistveno lažje končale, si pa upam trditi, da če bi prišlo do pokola na Igu, bi doživeli usodo Hrvaške ali Bosne in bi se vojna vlekla več let. Veste, to so bili mladi fantje iz vse Slovenije, naborniki, njihovi bratje in očetje so bili po enotah TO po vsej Sloveniji na položajih. Kako bi se odzvali, če bi nekdo pobil njihove sinove? Vojne razmere so od udeležencev nedvomno terjale posebne pogoje. Kako so jih prenašali, so se dogajali psihični zlomi? Teritorialci so bili civilne osebe, ki so bile prisiljene v vojno. To so bili ljudje, kot vi, ki so mirno živeli svoje civilno življenje, čez noč pa so padli v situacijo, da se morajo boriti za svojo domovino in tega niso vsi enako prenesli. Tudi, ko je bilo dovolj orožja, so 30 do 40 odstotkov poklicanih pošiljali domov, ker psihično niso bili dovolj močni, da bi zdržali pritisk. Verjetno smo imeli tudi srečo, da smo se med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami osamosvajali prvi? Če bi bili Hrvati bolj daljnovidni, bi takrat potegnili z nami in bi ravno tako imeli kratko vojno kot mi. Imeli smo tudi to srečo, da se je Evropa ustrašila za lastno varnost. Jugo armada je navzven predstavila pohod na Slovenijo kot neke vrste disciplinski ukrep, podobno, kot so Rusi vdrli na Poljsko in Češko. Imeli so določen rok, v katerem bi morali izpeljati disciplinski ukrep ali pa se umakniti. Tak ukaz je prišel iz Nata, od zahodnih zaveznikov, Rusi jih tudi niso hoteli podpreti, pa tudi Srbi niso imeli ravno življenjskega cilja, da morajo Slovenijo zasesti za vsako ceno. Ni spadala pod tista ozemlja, ki so jih dojemali kot svoja naravna ozemlja. Seveda je bilo več dejavnikov, verjetno tudi kakšen dogovor pod mizo, tega nikoli ne bomo vedeli. Izvedel sem, da so imeli tri dni časa za tak »disciplinski ukrep«. Od 25. junija, ko so napadli s tanki, pa do 28. junija. Jugo vojska je v Sloveniji izgubljala praktično na vseh frontah. Kristalno jasno je bilo, da se ta disciplinski ukrep ne bo izpeljal. Zato so 30. junija, ko je bil najavljen prvi letalski napad na Ljubljano, zadevo ustavili. Verjetno je generalni sekretar Nata poklical Kadijevića in mu ukazal, naj takoj nehajo z napadi, sicer bodo napadli oni. Jugo armada je pač svoj čas slabo izkoristila, mi smo ga pa dobro. V nadaljevanju je bilo prepletanje interesov že drugačno. Reševalo nas je tudi dejstvo, da Slovenija meji z zaveznico Nato in državo Nato, Hrvaška pa, razen morske meje, ki ni bistvena, kopenske meje z zaveznico Nato ni imela. V svetu velja izrek: sreča spremlja pogumne. Celo našo vojno lahko zajamemo v ta izrek. Imeli smo dovolj poguma, da nismo čakali, da nismo odlašali, cincanje bi nas stalo države, ki jo imamo danes. Avtorica: Vesna Žarkovič Vir: Gov. si

Več

Ekskluzivno video pismo iz Bruslja: Dr. Milan Zver o zgodovinskem uspehu projekta Erasmus + ki nosi njegov podpis

Na tokratnem majskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je po dobrem letu dni, razlog je seveda pandemija novega korona virusa, fizično sodeloval tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. V video pismu, ki ga je poslal redakciji spletnega časopisa vfokusu.si, je spregovoril o prvih vtisih neposredne udeležbe na majski plenarki, predvsem pa o zgodovinskem uspehu, ki nosi njegov podpis in sicer o rekordnih proračunskih sredstvih, ki jih je zagotovil za program Erasmus + v proračunskem obdobju do leta 2027.  Program Erasmus + bo imel na voljo več kot 28 milijard evrov iz različnih virov, dvakrat več v primerjavi s prejšnjim sedemletnim obdobjem, ko je imel na voljo 14,7 milijarde evrov Lep pozdrav v Bruselj! Tudi evropske institucije so bile marca lani zaradi pandemije novega koronavirusa prisiljene preiti na "delo od doma!" Ugotovitev seveda velja tudi za Evropski parlament, odbori in komisije ter seveda mesečna parlamentarna zasedanja so se odvijala na daljavo. - Na dnevnem redu tokratne plenarke je bilo tudi potrjevanje novega programa Erasmus + za obdobje 2021-27. Kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta ste vodili pogajanja s Svetom in Komisijo. Kako so potekala pogajanja? Kaj prinaša novi program? VIDEO:   - Dr. Zver, leto dni je tega, kar ste zaradi epidemioloških razmer spakirali kovček, se preselili v domovino in svoje poslanstvo evropskega poslanca opravljali od doma. Vrnitev v Bruselj in fizična prisotnost na tokratni plenarki sta prav gotovo prinesli neke nove izkušnje. Kakšen Bruselj vas je dočakal? - V okviru razprav o zunanje političnih temah ste poslanci razpravljali tudi o Strategiji EU za Izrael in Palestino. Kako Vi ocenjujete razmere na Bližnjem vzhodu ob ponovni eskalaciji konflikta med Izraelom in Palestino? - Kako v Bruslju obravnavajo dogajanja v Sloveniji? Ali evropske inštitucije nasedajo lažnim oziroma fake novicam, ki jih iz Slovenije sprožajo levičarski mediji in novinarji. VIDEO:

Več

VIDEO: Sreda v sredo s Tonetom Krkovičem in Alešem Hojsom, za osvežitev zgodovinskega spomina na čas osamosvajanja 1991

Spoštovani! Iz dneva v dan vse bolj ugotavljam, da je zgodovinski spomin na dogajanja, ki so sprožila osamosvojitveni proces slovenskega naroda izjemno površen in pomankljiv. Zlasti to velja za mlajše generacije, ki pa zanimivo, več vedo o dogajanjih med 2. SV oziroma med NOB 1941/45. Kdo je zato kriv, verjetno mi kot generacija, ki je bila tako ali drugače vpeta v osamosvitvena dogajanja, šolski sistem, ki temu obdobju ne posveča ustrezne pozornosti, zlasti pa MSM mediji, ki v letu, ko slavimo 30 let sanostojne države, naklepno ignorirajo posamezne ddogodke, kar pa je še huje, iščejo najmanjšo možnost, da blatijo obraze, ki so nas pripeljali skozi viharne čase v samostojno državo Slovenijo. Sam sem se  skozi novinarsko delo ves čas trudil opozarjati na dogajanja tega časa, tako preko spletnega časipisa VFOKUSU.SI in v oddajah Sreda v sredo.  Oddaja Sreda v sredo z brigadnim generalom Antonom Krkovičem, prvim poveljnikom Maneverske strukture narodne zaščite in prvim poveljnikom SV, sicer pa predsednikom Društva Moris Kočevska Reka in Alešem Hojsom, predsednikom VSO, je bila sicer posneta junija 2018, ko smo proslavljali 27. Dan državnosti. V njej smo se pogovarjali o času slovenskega osamosvajanja, o aferi Mrlak oziroma o gonji, ki so jo zoper Krkoviča sprožili v zvezi z njegovim domnevnim ukazom o sestrelitvi sovražnega helikopterja agresorske JLA, ki ga je pilotiral slovenski pilot Tone Mrlak. Ker se tudi letos,  obdobju pred 30. Dnevom državnosti znova krepijo različni napadi na osamosvojitelje in domoljube, ki so sodelovali v procesu osamosvajanjanin gradnje nove, demokratične Slovenije, ponujam v ogled  pogovor z obema akterjema. V arhivu oddaj Sreda v sredo bom pobrskal in v naslednjih dneh objavil posnetke pogovora z osebami, ki so tako ali drugačne zaslužne za slovensko osamosvojitev. Boris Cipot 

Več

Janez Janša v intervjuju za španski El Correo: Razlika med komunizmom in demokracijo je razlika med gulagom in svobodo

Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za španski medij El Correo spregovoril o njegovem nastopu v Evropskem parlamentu, kjer je evropska poslanka Sophie in't Veld, ironično prek skupine, ki naj bi zagovarjala svobodo govora, izvedla grobo cenzuro njegovega nagovora, prav tako pa je bilo v intervjuju govora o dogajanju v Evropski ljudski stranki, pa tudi o komunističnih časih v Sloveniji in širjenju komunističnih idej v Španiji ter o slovenski polpretekli zgodovini. Prevod intervjuja s predsednikom vlade objavljamo v nadaljevanju. V zadnjem času ste bili deležni cenzure v Evropskem parlamentu, ravno v razpravi, v kateri so vašo vlado obtožili, da cenzurira in napada medije. Kaj drži o teh obtožbah? Kdo stoji za to kampanjo? Res je nepredstavljivo, da je bila evropska javnost priča cenzuri, ki jo je v imenu največje demokratične institucije v Evropi izvajala evropska poslanka Sophie in't Veld, ironično prek skupine, ki naj bi zagovarjala svobodo govora. Slovenska vlada svobodo govora in svobodo medijev jemlje zelo resno in ne odobrava cenzure, še posebej zato, ker je med Slovenci še vedno zelo živ spomin na čase, ko so morali novinarji pred objavo pošiljati svoja besedila v komunistični štab. Tudi nekdanji režim me je privedel pred vojaško sodišče in zaprl ravno zaradi uresničevanja moje pravice do svobode govora, kar je tudi eden glavnih razlogov, zakaj se ne strinjam s takimi dejanji. Kar zadeva svobodo medijev in svobodo govora, je Slovenija v času desnosredinskih vlad najvišje na lestvici medijske svobode, kar velja tudi za indeks demokracije. Trditev, da so novinarji pod to vlado zatirani in cenzurirani, preprosto ne drži, kar bi bilo jasno vsakemu Špancu, ki bi teden dni skupaj s prevajalcem spremljal slovenske medije. Tako kot mnoge druge škandale tudi ta očitek o zatiranju medijske svobode tranzicijska levica izvaža v tujino samo zato, da jo lahko ponovno uvozi v našo državo in tako v družbo vnese dodatno nestabilnost in nemir. Ste v tej zadevi prejeli podporo svoje skupine, Evropske ljudske stranke (EPP)? Odziv Evropske ljudske stranke je bil precej medel. Ko gre za cenzuro in svobodo govora, bi od EPP pričakoval več in tudi večjo angažiranost drugih strank v Evropskem parlamentu. Če sem iskren, pričakoval sem, da se bo vsaka skupina v Evropskem parlamentu jasno postavila proti cenzuri. Vodja vašega kabineta Peter Šuhel je v odprtem pismu zapisal, da cenzura v Evropskem parlamentu spominja na trpljenje v nekdanji komunistični Jugoslaviji. Viktor Orban je prav tako primerjal EU in ZSSR. Se strinjate s temi pogledi? Če se, kaj mislite, da je razlog za ta totalitarni premik v EU? Manj pomembno je, kako imenujete dejstvo, da predsedujoča ne dovoli premierju suverene države, da predstavi svoje argumente v času, ki mu je bil dodeljen za razpravo. Ključno pri tem je, da obsojamo takšna dejanja. Ta incident je še posebej problematičen za Evropski parlament, ki bi moral biti simbol demokracije EU. Na žalost smo tudi v drugih forumih EU opazili podobno neskladnost z demokratičnimi načeli in načeli EU. Na primer nedavna odločitev COREPER, da se izogne ​​vetu treh držav članic, ki so želele povečati element solidarnosti pri določeni odločitvi, povezani s covidom. To so zaskrbljujoči dogodki. Slovenija ima z Madžarsko zelo dobre odnose, z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom pa vas veže tesno prijateljstvo. Kaj menite o sedanji demonizacijski kampanji proti Madžarski in Poljski? Ali verjamete, da bi ta kampanja lahko pripeljala do razpada Evropske unije? Slovenija ima odlične odnose z vsemi preostalimi 26 državami članicami EU. Pred nekaj meseci mi je hrvaški premier odstopil svojo glasovalno pravico in me prosil, naj v Evropskem parlamentu govorim v njegovem imenu, ker ni bil prisoten zaradi okužbe s covidom. To se zgodi le med močnimi zavezniki. Ustanovni očetje so gradili odnose v duhu medsebojnega spoštovanja, ki temelji na priznavanju enakega dostojanstva vsakega naroda in države. Na podlagi teh vrednot in načel se je Evropa združila v vsej svoji raznolikosti. Če ne bomo zvesti tej modrosti ustanovnih očetov, so lahko dediščina, ki so nam jo zapustili, in koristi, ki jih imamo od nje, resno ogrožene. Izstop Združenega kraljestva iz EU nam mora biti v zadostno opozorilo. Kaj menite o odhodu Orbana in Fidesza iz Evropske ljudske stranke? Kako vidite prihodnost konservativne desnice v Evropi? Najprej bi rad podčrtal, da je politika dinamična stvar in da mora biti odzivna na družbene spremembe. Tradicionalne politične postavitve, npr. socialisti vs. konzervativci, se počasi umikajo, v ospredje vstopajo nove paradigme, nove cepitve. Vidimo, kaj se dogaja v Nemčiji. Tudi identitete strank se spreminjajo. Skratka, na stara poimenovanja in šablone se ne gre več zanašati. Če teh sprememb ne zaznaš, si obsojen na poraz. Problem velikih strank je, da so premalo odzivne in zapadejo v rutino. V EPP, ki je dominantna stranka več kot dve desetletji, se je zadnja leta veliko kritiziralo domnevni populizem nekaterih predsednikov vlad iz naše politične družine. Toda, medtem ko so nekateri veliko govorili, so le-ti delali in bili učinkoviti. Ne pozabimo elementarnega dejstva, da ljudje volijo tiste, za katere menijo, da bodo odlično opravljali javne storitve. Naše sestrske stranke za zahodu in severu Evrope pač v to ne uspejo prepričati volilcev, zaradi česar je EPP v krizi. EPP pa bolj forsira tiste, ki so poraženci. Ne le Orban, to spoznavajo tudi drugi. Desno-sredinski prostor, vključno s konzervativnim, se mora posodobiti. Želim, da je EPP del tega procesa, sicer bo postala suha veja na drevesu. Statistike in trendi so neizprosni. Evropski poslanec Hermann Tertsch iz stranke VOX je v nekem intervjuju omenil vaš pogum na čelu revije Mladina in na sojenju četverici v času komunistične Jugoslavije. Vendar se zdi, da se mnogi v Bruslju ne zavedajo vaše poti in poti drugih, kot ste vi. Se vam ne zdi presenetljivo, da se politiki, rojeni v svobodnih državah, pretvarjajo, da učijo demokracijo tiste, ki so se uprli komunistični tiraniji? Mnogi v Bruslju in drugod nimajo zgodovinskega spomina na obdobje totalitarizma. Toda to ne pomeni, da totalitarizma ni bilo in da se ne spoprijemamo s pomembnimi specifičnimi izzivi. Naj vas spomnim na resolucijo 1096, ki jo je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope in ki opozarja na te izzive. Njeno najpomembnejše priporočilo je, da je treba stare strukture in miselne vzorce odstraniti in preseči. Včasih je težko poslušati ljudi, ki so se rodili v demokraciji, ne da bi se zanjo borili, in ki pridigajo o demokraciji ljudem iz držav, ki so se morale zanjo boriti. Mnogi ne razumejo, nekateri pa tudi ne vidijo potrebe po razumevanju zgodovine, kulturnih in političnih posebnosti držav, ki so vstopile v EU po letu 2004. To jim onemogoča, da bi resnično razumeli dejansko stanje, kaj je potrebno za premagovanje totalitarizma in kaj so izzivi, s katerimi se spoprijemamo. Opozarjam na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki "poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave". Poudarja tudi prepričanje, da "ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje". EU mora razumeti, da ne ustreza in ne more ustrezati vsem enako. Imamo skupen cilj, vendar morajo biti poti do njega drugačne, če želimo, da ga vsi dosežejo, saj izhodišča niso enaka. V Španiji so komunisti del vlade in minister za delo je javno in brezsramno izjavil, da komunizem pomeni demokracijo in enakost. Kaj je bilo v Evropi storjenega narobe, da ta stališča ne povzročajo škandala in jih mnogi sprejemajo? Ne bom komentiral notranjepolitičnih razmer posamezne države članice EU. Toda razlika med komunizmom na eni strani ter demokracijo in enakostjo na drugi je razlika med gulagom in svobodno, uspešno družbo. Ne pretvarjam se, da vem bolje ali da imam višje moralne standarde, kot to počnejo nekateri v Bruslju. Velik dosežek bi bil, če bi v šoli učili pravo resnico o komunizmu. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu "poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije". Glede najhujše komunistične preteklosti si je Slovenija močno prizadevala razkriti kraje, kjer so Titovi partizani po drugi svetovni vojni pobili več deset tisoč ljudi. Vendar pa so bili pokloni žrtvam predmet polemike. Je ta rana zaceljena? Ste se Slovenci sprijaznili s svojo preteklostjo? V prvih letih po nastanku samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je bilo pričakovano, da se bosta demokratična kultura in sprava hitro udejanjili. A modernizacija ni uspela, zlasti ne v šolskem in medijskem prostoru. Odpor in vpliv starih komunističnih botrov je mnogo močnejši, kot smo verjeli. Slovenski narod je zaradi svoje totalitarne preteklosti tako še vedno razdeljen na prvorazredne in drugorazredne. Kljub nekaterim pomembnim korakom na poti spravnega procesa smo Slovenci še daleč od pobotanja s svojo preteklostjo. Skoraj vsakodnevna odkritja morišč iz povojnih časov po celotnem ozemlju Slovenije prinašajo spoznanja o krutosti partizanskih "zmagovalcev" druge svetovne vojne in njihovi brezkompromisnosti v osvajanju in utrjevanju oblasti. O sistemskih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin se v Titovem zločinskem režimu ni smelo govoriti. Vsemogočna tajna politična policija Udba je imela povsod svoje oči in ušesa. Zlasti starejše ljudi je še vedno strah. Razgradnja ostankov totalitarnega komunističnega sistema poteka prepočasi s to slovensko posebnostjo, da si za spravo bolj prizadevajo žrtve kot krvniki. Pobotanje s preteklostjo bo tako naloga za slovensko družbo tudi v prihodnje. Celoten intervju je na voljo tukaj:(https://elcorreodeespana.com/politica/428469292/Entrevista-primer-ministro-esloveno-La-diferencia-entre-el-comunismo-y-la-democracia-es-la-diferencia-entre-el-Gulag-y-la-libertad-Por-Alvaro-Penas.html)

Več

Dalia Klein Schöntag: "Želim, da mi Slovenija vrne slovensko državljanstvo, ki so ga mojim staršem odvzeli 1948. leta"

Na včerajšnji dan, 26. aprila, pisalo se je 1944. leto, se je za Jude v Prekmurju pričela pot v uničevalski pekel nacističnega taborišča Auschwitz - Birkenau. Nemški okupatorji so jih zaprli v soboško sinagogo, nato pa še z ostalimi Judi iz Lendave in drugih prekmurskih krajev, v živinskih vagonih preko Čakovca in Velike Kaniže deportirali v Auschwitz - Birkenau, od koder se jih je po kapitulaciji nacistične Nemčije, vrnila le peščica. Naleteli so na izropana domovanja ali pa na nove stanovalce, komunistične zmagovalce NOB in revolucije. Komunistični oblastniki so vsem pomorjenim Judom nacionalizirali premoženje, brez vsega so ostali tudi preživeli. Zato so se odločili za selitev v Izrael. Še preden so jim revolucionarne oblasti dovolile izselitev v Izrael, so se morali odpovedati jugoslovanskemu državljanstvu zase in za svoje potomce, premoženje pa so bili prisiljeni prodati za drobiž. Toda, tudi v Izraelu so ostali Slovenci po duši, sicer judovske veroizpovedi. 1954 sinanoga Murska Sobota, vera ne sovpada s komunistično doktrino! Porušiti! pic.twitter.com/dcrRkfYE2B — drustvohudajama45 (@DrustvoHudajama) April 18, 2021 Po osamosvojitvi so se skupaj s svojimi potomci pričeli kot turisti vračati domov. Slovenija oziroma Prekmurje je zanje še vedno "svetinja," nam pove dr. Bojan Zadravec, velik poznavalec zgodovine Judov v Prekmurju, o katerih je napisal kopico knjig. Tudi s potepov po Izraelu, kjer se je srečal s potomci prekmurskih Židov, ki so se 1948. leta odpravili v Izrael, je veliko napisanega. Mnogi med njimi, tako Bojan Zadravec, so takoj po osamosvojitvi vložili pri slovenskih sodiščih zahtevo za razveljavitev diskriminatornega sklepa takratne komunistične FLRJ o odvzemu državljanstva. Začuda v novi državi Sloveniji sodni mlini za njihove zahteve po priznanju slovenskega državljanstva meljejo zelo počasi. Prenekateri še danes, 30 let po osamosvojitvi, niso doživeli izpolnitve največje želje, povrnitev slovenskega državljanstva.  Več kot zgovorna je zgodba Dalie Schöntag Klein, potomke dveh prekmurskih judovskih družin Schöntag in Pollak, sicer pa rojena v Izraelu. "Želim imeti slovensko državljanstvo, ker sem Slovenka," je v kleni prekmurščini povedala Bojanu Zadravcu med njegovim obiskom v Izraelu. Takrat je tudi nastal njun pogovor, ki ga objavljamo v celoti. "Želim imeti slovensko državljanstvo, ker sem Slovenka!"  Dalia Klein, rojena Schöntag, 12.10.1950 v Izraelu, v mestu Rehovot. Odraščala je v kraju Kidron, ki so ga ustanovili priseljenci iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Njena družina se je smatrala za Slovence. V sebi čuti slovenstvo in ponosna je na to, zato si želi, da bi dobila slovensko državljanstvo, čeprav verjetno nikoli ne bo živela v Sloveniji. Ste Izraelka in ste judovske vere, a predstavljate se za Slovenko. Ste vse v enem? »Moja starša sta bila Slovenca, a veroizpovedi sta bila judovske. Tako sem to tudi jaz. Veste, Judje smo bili državljani katerekoli evropske države, razlikovali smo se le po veri. Plačevali smo davke kot vsi drugi in se borili za vladarja in domovino. Ponosna sem na svojega starega očeta Samuela Pollaka, ki se je boril na Soški fronti in se iz nje vrnil živ domov. Moj oče Leopold Schöntag se je rodil leta 1912 v Murski Soboti, tam se je 1919 rodila tudi moja mama Terezija Pollak. Očetova družina se je ukvarjala s trgovino na drobno, mamini pa s kmetijstvom in špecerijo. Vsi so imeli dobre odnose z ostalimi domačini, to danes potrjujejo tudi ljudje, ki so jih poznali. Nikomur nič krivi so vsi bili deportirani v taborišča. Oče je bil med prvimi odpeljan v delovno taborišče ob začetku druge svetovne vojne, mama in vsa ostala družina pa so bili odpeljani 22.maja1944 v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je umrlo večino mojih sorodnikov, tudi stari oče, vojak v prvi svetovni vojni. V prvi vojni se je boril za Avstrijo in Nemčijo, slednja ga je v drugi poslala v smrt, od tam se ni vrnil. Oba moja starša sta na srečo preživela holokavst in se vrnila v domači kraj, kjer sta našla prazne, izpraznjene domove. Mamino hišo je že naseljevala neka druga družina. Da bi si nekoliko opomogla, sta se odločila, da se preselita v Izrael.« Kako je to bilo mogoče? »Decembra leta 1946 sta se poročila, dobila sina Ervina in leta 1949 prišla živet v Izrael, a pred tem sta se po izselitvi morala odpovedati jugoslovanskemu državljanstvu in imetju. To je bil pogoj. V novo kulturo, ki jima je bila v začetku zelo drugačna, sta se sčasoma privadila. Bivanjske razmere so bile težke, prehrana slaba in enolična, zaradi tega je umrl njun petnajstmesečni sin, moj brat. V žalosti in pomanjkanju so jima ob strani ostali priseljenci iz slovenskega ozemlja in ljudje iz domačega kraja s katerimi sta ostala v kontaktih preko pisem. Leta 1950 so dobili mene, tri leta za mano pa še mojega brata Erana.« Kako pa vaš mož in otroci? »Poročila sem se 6. marca 1969 z Ješaujem Kleinom, Judom romunskih korenin. Srečna sem z možem. Imava tri otroke, hčerko Livnat in sina Arnona ter Odeda. Imava pet krasnih vnukov, štiri vnukinje in vnuka. Zdaj ko sem upokojena, delala sem kot sekretarka, imam več časa, da preživim z njimi.« V kaki kulturi jih vzgajate? »Moj oče je umrl leta 1988, mama pa 2011. Po smrti staršev še bolj čutim, da moram negovati slovensko kulturo na Bližnjem vzhodu. Čeprav živim v Izraelu, sem se vedno obnašala kot Slovenka. Otroke sem vzgajala v slovenski kulturi, in zdaj tudi vnuke. Oni to sprejemajo. Zdi se, da to ni enostavno, namreč snaha in zet sta potomca Judov, ki so se v Izrael priselili iz arabskih držav, ampak slovenstvo je nekaj kar tudi onadva sprejemata in se učita običajev. Vem, to je za Slovence v Sloveniji nekaj nenavadnega. Vendar slovenstvo je del nas in vseh tistih, ki se poročijo v našo družino.« Kako še čutite slovenstvo? »Čutim se Slovenko, čeprav nikoli nisem živela v njej. To je v meni in to sem jaz. Veselila sem se osamosvojitve in podvigov Slovenije v svetu, uspehov slovenskih športnikov, doma imam slovensko zastavo in znam Zdravljico na pamet. Ljudje, ki živimo na tujem, vemo kako lepa je Slovenija, njena pestra geografija, zgodovina in ljudje.« Tudi kuhate slovenske jedi? »Vedno pripravljam slovenske jedi. Moje slovenske jedi so prilagojene razmeram po predpisih judovskega prehranjevanja, košer pravilih. To je tradicionalna kuhinja, avtohtona na slovenskem, namreč Judje smo bili avtohtoni prebivalci Slovenije, predvsem Prekmurja. Sodelovala sem tudi pri nastanku prve judovske kuharske knjige v slovenščini. To je tako, kot katoliki imajo na primer slovenske velikonočne jedi, imamo tudi judje svoje slovenske praznične jedi. (Smeh) Gre za slovensko kulturno dediščino in za bogastvo te dežele.« Vas pa tudi Slovenci iz Slovenije obiščejo? »Mnogo Slovencev prihaja v Izrael, in to zelo dosti mladih. Rada gostim Slovence, ki pridejo na obisk v »Sveto deželo« in jim pomagam, da se znajdejo v tej kulturno tako raznoliki deželi. Večina, ki prihaja sem v Izrael ima strah pred tem, da je tu vojna. Je nemirno, ampak mi živimo.« Ste tudi na tekočem, kaj se dogaja v Sloveniji? »Novice iz Slovenije spremljam preko interneta, preko časopisov, tudi Delo in njegove priloge redno berem. Sem v rednih stikih z mojimi bližnjimi iz Slovenije. Potrebno je vedeti kaj se dogaja.« V življenju ste priskrbljeni. Imate še kakšne želje? Na primer, da napišete knjigo ali… »Moja edina in največja želja je ta, da bi dobila slovensko državljanstvo in s tem postala uradno Slovenka. Vem, kakšni so pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva, da je pomanjkljivo to, da nisem  rojena v Sloveniji, niti nisem živela, starši pa so se morali imetju in državljanstvu odpovedati. Žal mi je, a upam, da ga bom dobila, ko bom spet zaprosila. Kako pa je z madžarskim potnim listom in državljanstvom? Tam so drugačna pravila glede državljanstev. Saj govorite tudi madžarsko. »Ker je Prekmurje pred prvo svetovno vojno in v času druge svetovne vojne bilo del Madžarske, bi mi Madžari, na podlagi tega takoj dali državljanstvo. Ne, kot Slovenka želim imeti slovensko državljanstvo. Nič drugega ne želim od slovenske države. Veste, če imaš narodno zavest države kjer živi tvoj narod, pa ti nimaš tega državljanstva, ti nekaj manjka. Rada bi zapolnila to luknjo in postala državljanka Slovenije. Še naprej bi pa si prizadevala za dobre partnerske poslovne in meddržavne odnose. Ti dve državi imata dosti skupnega. Že to, da sta obe mladi državi in po površini skoraj enako veliki.« Dalia Schöntag  Klein je kot turistka že obiskala domovino svojih staršev. Med svojim obiskom v Sloveniji je prvič srečala svojo sestrično, očetovo nečakinjo, Nadico Fabič – Pečnik, Sobočanko, ki živi na Ptuju. Navdušenje ob njunem srečanju je bilo nepopisno. Vsaka na svojem koncu sta si že od nekdaj želeli, da bi navezali sorodstvene vezi. Tokrat jo je Dalia našla s pomočjo prekmurskih prijateljev, in pri njej potrkala na vrata. Med potepanjem po Prekmurju je Dalia obiskala številne znane ljudi, nekatere Žide, obiskala je kraje, kjer so živeli njeni sorodniki in tisti, ki so bili kot hlapci ali hišne pomočnice zaposleni pri njenih prednikih. Tako se je ustavila pri Jožetu Frimu v Dokležovju. V Črenšovcih pa še vedno stoji hiša, kjer je bila slavna gostilna Fane Pollak (po vojni gostilna Sabo). Fana je namreč bila sestra njenega dedka Samuela. V Lendavi se je fotografirala pred Baderjevo meščansko hišo. To so bili sorodniki po njeni babici. V Murski Soboti ji je Ernest Ebenšpanger pripovedoval o predvojnem obdobju, ko se je igral skupaj z njenim bratrancem, ki je zgorel v krematoriju. Takšno je pač židovsko življenje, povsod najdeš sorodnike ali vsaj kamne, ki ti kažejo na to, kaj lahko prinesejo čas in dogodki. Zločini se lahko oprostijo, pozabiti pa ne morejo, a dobra dela ostanejo. S temi besedami se je strinjala Dalia, kar v hebrejščini  pomeni dar.  Tako Bojan zadravec v svojem zapisu o srečanjih z Dalio Schöntag Klein, ki nam ga je prijazno ponudil v objavo. Na tragično usodo prekmurskih židov opozarja razstava dokumentov in fotografij na Slovenski cesti v Murski Soboti. Slovesnemu odprtju razstave sta prisostvovala izraelski veleposlanik na Dunaju, pooblaščen tudi za Slovenijo Eyal Sela in Ariel Haddad, rabin judovske skupnosti Slovenije. Foto: Nana Rituper Rodež -Vestnik Izraelski veleposlanik je ob tej za judovsko skupnost tragični 77 letnici deportacije prekmurskih Judov v nacistično uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau spomnil, da je tako kot danes, bil tistega 26. aprila 1941 prav tako lep pomladni dan, ko se prebuja narava in se rojeva novo življenje. »Za tukajšnjo judovsko skupnost pa je bi to zelo žalosten. Ni bil dan začetka novega preporoda, ampak začetek konca."

Več

Intervju z evropskim poslancem dr. Milanom Zverom: Pisno pozval Sophie in 't Veld, da z odstopom povrne ugled EU parlamentu

V petek smo bili v Evropskem parlamentu, osrednjem hramu demokracije v Evropski uniji, priče škandaloznemu presedanu, ki si ga je privoščila nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld,  kot predsednica skupine  za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, med obravnavo vprašanja  o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.    Na njej sta preko videokonference aktivno sodelovala predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti. Še pred zasedanjem je bilo dogovorjeno, da bo po koncu razprave Janeza Janše predvajan dokumentarec o demokraciji in stanju medijske krajine v Sloveniji. Dogovarjanje o predvajanju videoposnetka je  potekalo prek slovenskega veleposlanika v Bruslju Iztoka Jarca,  predsedujoča in’ t Veldova mu je celo zagotovila, da bo omogočena tudi grafična predstavitev.  Čeprav je bil posnetek pripravljen,  je sledil njegov samovoljen umik  s strani predsedujoče Sophie in’ t Veld. Ker tudi protest premierja Janše ni pomagal, je ta zapustil videokonferenco. "O svobodi in demokraciji nam ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blaginjo. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo,” je v odzivu poudaril premier Janez Janša.  O petkovem dogajanju v Evropskem parlamentu in odzivu predsednika vlade Janeza Janše, smo v intervjuju za mnenje vprašali evropskega poslanca ELS/EPP dr. Milana Zvera. Je moč potegniti neko paralelo med dogajanjem v slovenskem parlamentu, v katerem si levičarska opozicija ves čas prizadeva zrušiti koalicijsko vlado Janeza Janše in petkovim škandalom, ki ima izrazito močan pridih agende, samo da ni Janša? Ja, res je tako, neke paralele med slovensko in evropsko sceno bi se lahko potegnile. Kar se levice tiče pri nas doma in v EU, oboji delujejo na isti platformi. To, kar smo videli pri Sophie in 't Veld, je le kopija funkcioniranja Tanje Fajon S&D na slovenski sceni. Nizozemska poslanka je že doslej ves čas v svojih nastopih iskazovala pripadnost radikalnim levičarskim stališčem. Ves čas odpira neke radikalne teme, zato med poslanskimi kolegi ne uživa kakšnega večjega spoštovanja. Prislovično je igrala vlogo "pucnfleka" za belgijskega poslanca v EU parlamentu iz vrst liberalcev Guya Verhofstadta. In ta sloves se je drži še danes. To, kar je naredila v petek, da je cenzurirala predsednika vlade ene od članic EU, je presedan. Glede na njeno držo, s kom je v politični španoviji, je bila njena poteza tudi pričakovana. Bal sem se, da se bo kaj takega zgodilo. Na nek način je umazala evropski hram demokracije, kjer bi moral vladati duh demokratičnega in odprtega dialoga, ona pa se je potrudila, da je te vrednote potisnila na stranski tir. Močno verjamem, da je imela  Sophie in 't Veld pred in med sejo veliko "prišepetovalcev," zlasti njenih kolegic, tudi iz Slovenije (Fajon, Joveva..) Številna SMS sporočila so jo postavila na laž, ko je za objavo dokumentarca, ki ga je želel prikazati predsednik vlade Janša, dejala, da ne ve kakšna je njegova vsebina. Resnica pa je, da dokumentarca ni želela prikazati, ker bi se ji v trenutku podrl konstrukt diskreditacije vlade Janeza Janše, da duši medijsko svobodo v Sloveniji. Iz njega izhaja, da so v resnici nasilje nad novinarji izvajale levičarske vlade, od Bratuškove, preko Cerarja do Šarca!  Petkovo dogajanje me spominja na "veliki pok," na nekaj kar smo že doživeli. Laži in podtikanja made by slovenska levica in njej naklonjenih medijev o ogroženi pravni državi in onemogočanju novinarjev in medijev s strani Janševe vlade, je kot kurantna roba romalo ideološkim zaveznikom in medijem, ki se je končal z "velikim prdcem" v Bruslju? Gre to pripisati dejstvu, da bomo čez tri mesece prevzeli vodenje Evropske unije? To je ena plat zgodbe. Je pa še ena druga. Res je sicer, da v normalni politiki predsedovanje v Evropski uniji ne izrablja za dosego lastnih ozkih političnih interesov. V Sloveniji je seveda drugačna scena. Levičarska opozicija "gre na nož,"  samo predsedovanje jih zanima le toliko,  da se v evropskem prostoru očrni Janševa vlada in da bi bile ocene njenega predsedovanja EU slabe z izgovorom,  da se ukvarja z domačimi zdrahami in ne z razvojnimi projekti EU. Naj spomin, da je bilo predsedovanje EUleta 2008 v času prve Janševe vlade deležno najvišjih ocen, ki jih doslej še ni presegla niti ena predsedujoča država. Prav tega slovenska levičarska opozicija nikakor noče dopustiti, zato vso to zlivanje gnojnice po vladi Janeza Janše doma in v evropskem prostoru. Drugi problem v tej zvezi pa je večji in za našo prihodnost v Evropski uniji celo usoden. Ne gre le za ugled v času predsedovanja, temveč gre za status Slovenije, ki je lahko v naslednjih letih še kako problematičen. V Evropskem parlamentu smo namreč sprejeli mehanizem, ki omogoča, da državam, kjer naj bi bila kršena vladavina prava, oteži ali celo onemogoči črpanje evropskih sredstev. To pa je glavni problem! Nekoč se bo moral obraze iz vrst politike, ki danes dela zdraho doma in v Evropi, vprašati ali se zavedajo, da lahko "etiketa" o kršitvah vladavine prava in medijske svobode, neposredno vpliva na mehanizem črpanja evropskih sredstev. To ima lahko hude posledice za neposreden razvoj Slovenije. Evropa bo v nasednjih letih veliko več investirala v nova delovna mesta kot slovensko gospodarstvo samo. Doslej je bilo za to namenjenih okoli 30% sredstev, v prihodnje pa veliko več. Poleg rednega proračuna EU, je tu še novi sklad za okrevanje po covid epidemiji z enormnimi milijardami evrov, dodajmo še financiranje kmetijske politike in še nekatere druge projektne vire. Do leta 2030 se bo nabralo vsaj 12 milijard evrov svežega investicijskega denarja, ki ga slovensko gospodarstvo samo ne zmore vložiti v razvoj Slovenije. In če nekdo sklene, da Slovenija ni upravičena do teh sredstev, nas čaka razvojna "ledena doba!" To smo videli pri Madžarski in Poljski, česar se v slovenski levici preprosto ne zavedajo! Naklep slovenske levice je več kot prozoren, Slovenijo dodati ob Poljski in Madžarski na pranger sramote.  Prav zato me malo čudi, da doslej v vaši politični skupini ELS/EPP petkovo dogajanje ni doživelo kakšne odmevnejše rakcije. Molči vodja poslanske skupine ELS/EPP v EU parlamentu  Manfred Weber, molči predsednik EPP Donald Tusk!? Sam bi najprej rad videl, da se na petkovo dogajanje odzove politična skupina ELS/EPP v Evropskem parlamentu. Predsednik Manfred Weber bo moral oblikovati jasno stališče, s katerim bi dosegel,  da bo v EU parlamentu prišlo do plenarne razprave o razmerah v Sloveniji z vidika vladavine prava in medijske svobode. Sam bom storil vse, da do razprave pride in da dobimo možnost pojasniti poslancem, ki zvečine zelo površno dojemajo in razumejo razmere v posamičnih državah, članicah EU. Lotil sem se pisanja pisma, namenjenega vodstvu EU parlamenta, za podpis bom skušal pridobiti še kakšnega kolego, z jasno zahtevo, da Sophie in 't Veld odstopi s položaja vodje  skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ker je Skupini in samemu EU parlamentu povzročila nepopravljivo škodo ugledu najvišje evropske inštitucije. Dodal bom tudi zahtevo, da se Sloveniji omogoči prikaz realne slike razmer v naši državi.  Prepričan sem, da se bo ta "cenzorska" zgodba še nadaljevala. Kar se Donalda Tuska tiče menim, da je "pogrebnik" Evropske ljudske stranke. Njegov predhodnik Joseph Daul se je ves čas trudil krepiti in razvijati EPP, vodil ustvarjalni dialog, znal  prisluhniti tako Orbanu in Janši, povedal je tudi kakšno kritično, vendar je deloval povezovalno, Zdaj pa v ELS/EPP nimamo osebe, ki bi delovala povezovalno. Tusk deluje ravno nasprotno, zato se bojim, kakšna bo usoda politične skupine, ki deluje od leta 1976 in bila od konca devetdesetih let najmočnejša politična skupina v Evropi,  danes pa je v tako slabi kondiciji. Bojim se, da se ne bo zgodilo nekaj velikega, ravno zaradi tega, ker nimamo dovolj sposobnih in karizmatičnih voditeljev, ki bi po eni strani razumeli razmere, po drugi strani pa znali strniti vrste Evropske ljudske stranke. Rabili bi obraz voditelja tipa Wilfrieda Martensa, ki je bil voditelj z veliko začetnico.  O svobodi in demokraciji nam ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blaginjo. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo,” je v odzivu na škandalozno samovoljo Sophie in’ t Veld poudaril premier Janez Janša. Izjava razkriva pokončnost in odločnost? Drži! Ta poslanka zaradi svoje agresivnosti v Evropskem parlamentu ne uživa kakšnega posebnega ugleda. Vseeno pa se bo potrebno za resnico o dejanskih razmerah v Sloveniji, kar se pravne države in svobode medijev tiče, še posebej odločno boriti. Ta borba ne bo enostavna, ker ima levica v EU parlamentu večino, kadar gre za odločanje na konferenci predsednikov političnih skupin o tem, katera vsebina bo prišla in katera ne  na dnevni red zasedanj EU parlamenta.  Zato menim, da bo moralo v EU parlamentu priti do prestruktuiranja, in bo tudi prišlo. Če ne sedaj, v teku aktualnega mandata EU poslancev, se bo zagotovo zgodilo pred naslednjimi evropskimi volitvami. Zato si močno želim, da ELS/EPP še pred tem najde ustrezen izhod, rešitve, ki bi jo znova umestile v najmočnejšo politično grupacijo v EU parlamentu. Karte se bodo relativno hitro na novo porazdelile. Kot Slovenec upam, da nam levica ne bo pokvarila življenja v Evropski uniji. Prvič v času našega predsedovanja EU, drugič pa z ocenami, da Slovenija ne spoštuje vladavino prava in svobodo medijev, kar nas lahko posledično udari pri dinamiki črpanja evropskih sredstev ali celo, da bi nam odtegnili prilive iz EU. V takem primeru pa je vrag odnesel šalo. Sam ne zavračam potrebo po tovrstnih razpravah, ki so nujne, ampak ne tako, da celotno državo postaviš v brezizhodni položaj, tako rekoč za talca ozkih političnih interesov slovenske levice, "samo da ni Janša!" Gre vseeno za 12 milijard evrov, ki v tej finančni perspektivi čakajo v bruseljski blagajni. Ponuja se izjemna priložnost za svež investicijski cikel v gospodarstvo, ki po koncu covid epidemije rabi kisik za nov razvojni zagon. Tu je še tudi zdravstvo, gradnja bolnišnic, domov za starejše. Vse to lahko, kakor so začeli, pokvari le levica z destruktivnim delovanjem doma in na tujem. S petkovim dogajanjem si je Evropski parlament prisolil bolečo zaušnico, kajti poteptane so bile vrednote, zapisane med razlogi za vsakoletno podelitev nagrade Saharov. Seveda gre za zaušnico, zaušnico kulturi dialoga, ki je bila v EU parlamentu na dokaj visoki ravni. Da pa ena poslanka onemogoči predstavitev dejstev predsedniku vlade države članice, je seveda presedan. Janša sicer prihaja iz majhne države, evropska poslanka  Sophie in’ t Veld iz večje, ampak to ne pomeni, da velja pravilo močnejšega. Parlament je vseno kraj za razpravo, za dialog, ne pa omejevanje teh pravic. Nizozemska poslanka, ki deluje tudi v odboru Libre, ki se ukvarja s človekovimi pravicami in  temeljnimi ljudskimi svoboščinami, sama pa je s svojim početjem omadeževala podobo Evropskega parlamenta. To bo tudi poudarek pisma, v katerem bomo zahtevali odstop Sophie in’ t Veld s položaja vodje skupine za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic in s tem odboru Libre ter Evropskemu parlamentu vsaj delno povrne obraz verodostojnosti. Boris Cipot  

Več

Ekskluzivni intervju z Alešem Erneclom, ki je s svojim sarkazmom sprožil vihar v slovenskem političnem kozarcu vode

Pozdravljen. Takole na daljavo bi opravila krajši intervju o viharju v kozarcu slovenske politične vode po tem, ko ste objavili pogovor s Stefanom Molyneuxom in svoj medij NTA predstavili kot fašistični medij. Je šlo za provokacijo, primerno vašemu sarkazmu, ki so ga polni vsi vaši nastopi in zapisi. A je tip dejansko izjavu “I’m editor cheif of new Slovene fascist media called NTA”? pic.twitter.com/1u9wfDCE28 — Igor Rojnik (@rojnikigor) March 22, 2021 Da, provociral sem. Provokacija pa se nanaša na t.i. antifašistično histerijo, ki vsakogar, še najbolj "mehkega" desničarja razglasi za fašista, pri čemer ta pojem izgublja intersubjektivni pomen. Kakor rečeno, že naslednji dan je bil vihar v kozarcu vode. Z ostrimi reakcijami vam ni bilo prihranjeno ne z leve in ne z desne slovenske  politične poloble. Ne, ni mi bilo. Ker je polje diskurza pomaknjeno tako levo, desničarji razmišljajo, kaj lahko rečejo, da ne bi užalili levičarjev in po tem merijo sredinskega volivca. Desna misel je v Sloveniji, če ne bi bilo nas in do neke mere Demokracije - brez hrbtenice. V gašenju "požara" ste v enem od twitov zapisali: Na dušo polagam vsakemu iskrenemu domoljubu, četudi se je včeraj po črednem nagonu zagnal vame in v nas: Mi si ne moremo več dovoliti, da nam levičarji določajo, čemu se smemo smejati in kaj pri njih moramo tolerirati. Dnevi submisije bi morali biti mimo. Da, to se je nanašalo na moj drugi odgovor. Desničarji se samocenzurirajo, da bi ugajali levičarjem. Desni politični pol se je po vsej verjetnosti moral odzvati iz preprostega razloga, ker že sicer deležen neprenehnih obtožb levice o svoji fašistoidnosti. Levici veter v jadra daje le submisivna desnica - vazelinska, brez hrbtenice. Nobene obligacije niso imeli do nikogar, niti do fantazmatskega sredinskega volivca, ker je vsak "pek" videl, za kaj je šlo. Orkestrirano akcijo proti meni - Bog si ga vedi - zakaj. Verjetno je ključno, da ste s temi pojasnili levici vzeli veter iz jader. Drži. S sarkazmom želimo nekoga užaliti in prizadeti, a ne moremo reči, da LE to. Funkcija je najbrž braniti samega sebe. Sicer pa, tudi znanost pravi, da je sarkazem  način govora, kjer človek izreče nekaj, misli pa povsem nasprotno stvar. Nekateri so prepričani, da je sarkazem samo še eden od načinov, kako nekoga užaliti ali prizadeti.  Drži. Sem rad v središču pozornosti, če ne, tega ne bi počel, toda ne drži, da sem rad vedno in povsod. Obstajajo trenutki, ko sem rad sam ali z ljubljeno osebo. Ne vem, če bi to opisal kot egocentrizem, morda blagi narcisizem. Tako preko palca bi za vas povprečen človek opredelil kot egocentrika,ki je rad v središču pozornosti. Takšno je tudi mnenje znanosti, ki pravi, da so sarkastične osebe  vedno v središču pozornosti in v njihovi družbi je le redko dolgčas. Najprej bi vas popravil, ker sem na to kot filozof alergičen, da znanost ničesar ne pravi. Znanstveniki pravijo. Sarkazem sicer je kompleksnejša oblika humorja kot obešenjaški humor ali norčevanje iz izgleda ljudi, a še vedno nič posebnega. Moj vtis je, da sarkazem nekaj, kar veliko pomeni midwitom. Spomnim se, ko smo se z našo ekipo na faksu norčevali iz sošolke, ki je prodajala prav to hipotezo, pa nekaj pretirano brihtna ni bila. Znanost med drugim tudi pravi, da je sarkazem znak inteligence!? Znanstveniki so z meritvami aktivnosti možganov ob običajnem pogovoru in ob sarkastičnem pogovoru ugotovili, da je sarkazem prava telovadba za možgane. Ljudje, ki nenehno uporabljajo sarkazem, so zato pametnejši, kot tisti, ki ga ne. Sarkazem krepi možgane in s tem pripomore k večanju inteligenčnega kvocienta. Najprej bi vas popravil, ker sem na to kot filozof alergičen, da znanost ničesar ne pravi. Znanstveniki pravijo. Sarkazem sicer je kompleksnejša oblika humorja kot obešenjaški humor ali norčevanje iz izgleda ljudi, a še vedno nič posebnega. Moj vtis je, da sarkazem nekaj, kar veliko pomeni midwitom. Spomnim se, ko smo se z našo ekipo na faksu norčevali iz sošolke, ki je prodajala prav to hipotezo, pa nekaj pretirano brihtna ni bila. Kje je torej meja med sarkazmom in cinizmom? Učbeniški definiciji bosta za namene tega intervjuja zadostovali, ker to, ali gre za sarkazem ali cinizem, ko demonizirani kot fašist v šali sebe imenuje fašista - ni relevantno na drugem kot semantičnem nivoju. Za konec še eno provokativno. Če navedbe znanosti držijo, pod njo naj bi se podpisali na Kalifornijskiuniverzi, Aleš Ernecl posredni skrbi za dvig inteligenčnega kvocienta povprečnega slocenca. Tudi nekatere TV serije so ga polne: Zdravnikova vest, Prijatelji, Veliki pokovci ((Big Bang Theory.... Ne maram zadirčnosti Dr. Housa ali piflarskega humorja Velikih pokovcev. Kot sem zapisal zgoraj: navkljub temu, da razpravljamo o mojem humorju, malikovanje sarkazma kot znaka inteligence prej prisojam midwitom kot resnično inteligentnim ljudjem. Za tiste, ki ne poznate pomena izraza midwit: človek, ki je ravno toliko nadpovprečno inteligentne, da je poln napuha zaradi svoje inteligence, v resnici pa so njegove kognitivne kapacitete povprečnjakarske. Kako naprej, kot vidim, je spletna stran NTA trenutno nedosegljiva.  Ne drži. Stran NTA ni delovala le 4 dni, ko so nam prvo stran shekali, vse odtlej pa deluje in ima vedno več in že krepko prek 1000 podpornikov. Pomota najbrž izhaja od tam, ker ste iskali staro stran, ki se je končevala na .com, nova pa se na .si: https://nacionalnata.si/ VIDEO: Intervju s Stefanom Molyneuxom Boris Cipot

Več

PV Janez Janša na Planet TV ob 1. obletnici vlade: Cepiva delujejo in najhujšo ceno epidemije smo znižali prav s cepivi

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost pogovorne oddaje na Planet TV, v kateri je spregovoril o prvi obletnici vlade, spopadu z epidemijo, o razkolu v slovenski družbi in o aktualno političnih temah. Uvodoma sta z voditeljem spregovorila o tem, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado, pri čemer je predsednik vlade dejal, da v Državnem zboru odloča realno število glasov ter ob tem izpostavil, da se je koalicija v zadnjem času dvakrat preštela in prejela podporo 50 glasov. Ob tem je dejal, da je "v vsaki koalicijski vladi tako, da večina danes je, jutri pa je mogoče ni", ter, da je stranka SDS pripravljena na predčasne volitve "danes še bolj, kot je bila pred letom dni". Čeprav bi bilo po njegovem mnenju za stranko bolje, da bi šla pred letom dni na volitve, je zaradi situacije, kakršna je bila in zavedanja, kaj bi pomenila kampanja med epidemijo, prevzela odgovornost in sestavila vlado. .@JJansaSDS: Spoštujemo suverenost drugih strank, čeprav smo vedeli, da je spor v DeSUS v veliki meri uvožen od zunaj s strani političnih sil trde levice in s pomočjo osrednjih medijev, in se v to nismo vmešavali. pic.twitter.com/wVdkFvmtzd — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 DESUS se je obnašal skrajno neodgovorno, ko je sredi vrhumca drugega vala epidemije odstopil minister za zdravje Na vprašanje o dogajanju v DeSUS je premier dejal, da je vse, kar se je dogajalo v Desus doživelo epilog v zadnjih dneh z odhodom Karla Erjavca iz politike, da pa je bilo sproženo od zunaj s ciljem rušiti stranko, ki je imela v vladi ključen resor, ministrstvo za zdravje. Dejstvo, da je minister za zdravje odstopil sredi vrha drugega vala epidemije, je imelo svoje posledice. Po mnenju predsednika vlade je šlo za skrajno neodgovorno ravnanje, za katero smo plačali svojo ceno. O ponovni možnosti sodelovanja s stranko DeSUS, je predsednik vlade izpostavil, da se spoštuje suverenost drugih strank in da se v spor, ki je bil generiran s strani osrednjih medijev in političnih sil trde levice, ni vmešavalo. "Vsaka stranka mora sama pri sebi razčistiti tudi zunanje pritiske," je dejal in obenem še menil, da sedanji odhod Karla Erjavca iz vrha stranke kaže na to, da je prišel, da stranko ruši z namenom, da ruši vlado, čeprav je sprva govoril, da se je vrnil zato, da bo stranki pomagal. Premier je dejal, da poslanci DeSUS spoštujejo odločitve organov stranke in so iz koalicije izstopili, želijo pa koalicijsko pogodbo, ki so jo sami soustvarjali, izvajati še naprej, ker je to v korist tistih, ki so jih volili. "Minister, ki je bil predlagan v vlado na predlog poslanske skupine DeSUS, po njihovih besedah še vedno uživa njihovo zaupanje in dokler bo užival njihovo zaupanje, bo minister v tej vladi", je ob tem še dejal predsednik vlade. Obenem je še dejal, da je v ozadju za rušenjem vlade Gregor Golobič, operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado, da pa še zdaleč ni edini. Ob tem je izpostavil nesuverenost političnih strank, ki se pustijo voditi od zunaj raznim interesnim lobijem, "ne da bi v celoti vedeli, kakšni interesi so zadaj". Dejal je, da je Slovenija edina država v Evropi in na svetu, kjer je levica sredi epidemije zavzela taktiko: "Kolikor slabše za Slovenijo, toliko boljše za levico", kar po njegovem mnenju predstavlja dno politike, prepričan je, da volivci tega ne bodo nagradili. V državah, kjer medijski prostor ni normalen, so tviti obramba pred cenzuro Glede tvitov, ki jih očitajo predsedniku vlade, pa je dejal, da vsebina tvitov odmeva v medijskem prostoru, ki je enostranski. V državah, v katerih je medijski prostor normalen, politiki prav tako uporabljajo Twitter, a je to nek dodatek. "Kjer pa medijski prostor ni normalen, kjer je na delu samocenzura, in osrednji mediji opravljajo vlogo podaljškov političnih strank, tam pa je Twitter obramba pred cenzuro," je dejal premier. O sodelovanju med vlado in opozicijo je predsednik vlade Janez Janša dejal, da vlada stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije, ki je v skupnem interesu. Poudaril je, da bo predsednik republike v sredo ponovno sklical sestanek vseh parlamentarnih strank in da bo vlada skupaj s svetovalno skupino opoziciji podrobno predstavila situacijo, kakršno pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih ter odgovarjala na vprašanja. Od opozicije pa se pričakuje podporo pri zdravo-razumskih ukrepih, ki jih vsi izvajajo. Opozicija na tuje izvaža umetne obtožbe, ki se nazaj vrnejo kot kot problemi .@JJansaSDS na @PlanetTV: @vladaRS stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije.https://t.co/6xlOVePDwm pic.twitter.com/RIbyY2Dw8L — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade kritičen do opozicije v delu, da v tujino izvaža umetne obtožbe, ki so namenjene temu, da se nato uvozijo nazaj v Slovenijo, probleme, ki dejansko so, pa se pred Evropo s tem tudi zakriva. Ob tem je poudaril, da je glavni problem v Sloveniji ta, da se o določenih pomembnih temah v osrednjih medijih ne poroča, čeprav so tisočkrat bolj problematične od tistih, ki jih očitajo vladi. Pri tem je izpostavil dogajanje na Ustavnem sodišču ter dogajanje na Računskem sodišču, kjer imajo predsednika sodišča, ki opravlja dve funkciji, ki sta nezdružljivi. "Za opravljanje dodatne funkcije predsednik Računskega sodišča prejema četrt milijona evrov, župane pa preganja zaradi ene dnevnice za 40 evrov. Nacionalna televizija in POP TV pa o tem ne poročata," je dejal premier in nadaljeval: "Problem v Sloveniji ni, da vlada poskuša utišati medije, problem v Sloveniji je, da so mediji utišani, ko gre za realne probleme." Pri tem je po njegovem mnenju pomembno predvsem poročanje nacionalne televizije, za katero slovenski davkoplačevalci prispevajo 100 milijonov evrov na leto. V primeru TEŠ 6, ko glavni izvajalec prizna korupcijo in plača odškodnino, tožilstvo ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico Glede zastojev pri imenovanju državnih tožilcev je predsednik vlade dejal, da jih po zakonu imenuje vlada. Izpostavil je, da je vlada v tem mandatu imenovala že veliko državnih tožilcev, a da predpisanega roka za imenovanje ni. Kar pa se tiče hitrosti odločanja, je poudaril, da je vlada svetlobna leta hitrejša od tožilstva, saj se na obtožnico za več kot milijardo opranih evrov v največji banki čaka že enajst let, tožilstvo pa se dela, kot da se ni nič zgodilo. "Mediji so poročali o poravnavi z multinacionalko, ki je gradila TEŠ6. V tem primeru je podjetje priznalo korupcijo in plačalo odškodnino, slovensko tožilstvo pa ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico," je dejal premier in ob tem izpostavil tudi zaplete pri imenovanju evropskih državnih tožilcev, ki so nastali tudi zaradi šibkega vodenja resorja s strani ministrice za pravosodje, saj je vladi za evropske funkcije predlagala imenovanje državnih tožilcev, ki ne znajo tujega jezika. Zagotovil je, da bo vlada svoje delo opravila odgovorno in s hitrostjo, ki bo "svetlobna leta hitrejša od tega, kar počne državno tožilstvo v ključnih korupcijskih primerih, ki bi jih moralo preganjati, pa jih ne". Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba Na vprašanje, ali bo SDS stranka, ki bo naslednja zapustila evropsko politično skupino EPP, je predsednik vlade odgovoril, da gre za kompleksno sliko situacije v evropskem političnem prostoru. Opozoril je na politično nedoslednost evropskega političnega prostora in izpostavil, da so v liberalni skupini na evropski ravni stranke, ki so striktno levo in ne liberalno opredeljene. To pa po njegovem mnenju ne velja le za Slovenijo, temveč tudi za druge evropske države. Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba, s čim manj birokratskimi ovirami, ki sedaj dušijo sodelovanje z integracijo tam, kjer je nujna, kjer je potrebna, "kjer lahko skupaj odgovarjamo na globalne izzive od pandemije do podnebne krize, tam pa, kjer se zahteva konkurenčnost, morajo biti države suverene in sposobne sodelovati." .@JJansaSDS: Uradne napovedi s strani Evropske komisije in UMAR so bile, da bo padec BDP preko 7 %, dejansko je rezultat za več kot 20 % boljši. Tudi število brezposelnih je pod 90.000. pic.twitter.com/223fqxGLxv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 Covid-19: Cepiva delujejo, težave pri oskrbi pa gredo na rovaš Evropske komisije, ki je z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe Glede boja z epidemijo je predsednik vlade dejal, da cepiva delujejo, da smo v Sloveniji s cepivi znižali najhujšo ceno epidemije, to je smrtnost, po tem, ko se je cepilo najbolj ranljivo skupino ljudi v domovih za ostarele. Prav tako je poudaril, da se proizvodne kapacitete cepiv večajo. Kritičen pa je do tega, da je Evropska komisija z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe. Tudi v tej zgodbi se vidi, "da je eden večjih problemov evropska birokracija, ki narašča, ki je dobro plačana in iztrgana iz realnega okolja in, ki mnogokrat podleže tudi lobističnim pritiskom multinacionalk." Na vprašanje o uspehih in neuspehih pri obvladovanju epidemije je predsednik vlade dejal, da bomo o tem lahko govorili po tem, ko bomo obvladali epidemijo. "Kar se tiče ekonomskih in socialnih posledic epidemije, pa je vlada v osmih protikoronskih paketih posledice epidemije bistveno omilila," je dejal in izpostavil, da so bile prve napovedi o posledicah epidemije, da bo 120.000 brezposelnih, danes jih imamo manj kot 90.000. Drugačen od napovedi uradnih institucij je tudi padec BDP. Hitrejše bo kot napovedujejo tudi okrevanje. V nadaljevanju je predsednik vlade opozoril, da je bila v Sloveniji pred slabimi štirimi leti delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenjevala pripravljenost posameznih držav na morebitno epidemijo. Slovenija je za večino področij dobila relativno slabo oceno, prejeli pa smo tudi predloge, na kaj se je v primeru epidemije treba pripraviti. "Ko danes gledamo, kaj od tega je bilo do leta 2020 narejenega, lahko ugotovimo, da ni bilo narejeno nič, kljub jasnim napotkom," je dejal predsednik vlade in dodal, da je bil to tudi eden od razlogov, da se je "puška vrgla v koruzo". Glede mariborskega zdravnika, ki se je okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, in glede katerega je bilo ugotovljenih vrsto nepravilnosti, od preskakovanja vrste pri cepljenju do obravnave bolnikov iz zasebnih ambulant, je predsednik vlade dejal, da so bili določeni ukrepi v tem konkretnem primeru že sprejeti. Po njegovih besedah primer tega zdravnika meče slabo luč na celoten zdravstveni sistem, na vse, ki so v času epidemije garali in učinkovito opravljali svoje delo. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada tudi s prenovo plačnega sistema v zdravstvu naredila red. Na prvem mestu bo tudi v prihodnje, kot je dejal predsednik vlade, še naprej spopad z epidemijo, zmanjševanje negativnih posledic epidemije, zagotavljanje dodatnih kapacitet v zdravstvu, delanje reda od plačnega sistema do reorganizacije ter zagotavljanje kadra za prihodnost. Predsednik vlade je ocenil, da se je minister Poklukar dela lotil resno in stvari zastavil na več frontah. Zaradi tega in za to, da bo vlada lahko realizirala nekatere ključne cilje iz koalicijske pogodbe kot so zakon o demografskem skladu, zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o debirokratizaciji, je potrebna stabilnost in mir v koaliciji ter v parlamentu. 2 tir: Neverjetno je, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. Na vprašanje o drugem tiru in izboru Kolektorja kot glavnega izvajalca je predsednik vlade dejal, da je neverjetno, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. To bo, po njegovem mnenju, treba razčistiti. Ob tem je izpostavil, da so cene, ki so jih ponudili, nizke, saj da se očitno računa na dodatne anekse, na postopek, ki je bil včasih že utečen. "Rezultat tega so bili preplačani objekti in vlada bo naredila vse, da teh aneksov ne bo," je dejal premier Janez Janša. .@JJansaSDS: Temelj vladavine prava je, da je odločitev pojasnjena. To, da nekdo arbitrarno sprejema odločitve, ki jih ne pojasni, pa je značilnost diktature. Ustavno sodišče mora znati napisati, zakaj je bila neka odločitev sprejeta. pic.twitter.com/AAdDwBAOZL — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča Glede Ustavnega sodišča, primera ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je sodil v zadevi, v kateri bi se moral izločiti, ter informacij, da ustavni sodniki ne berejo zadev, o katerih odločajo, je dejal, da gre za škandalozen primer. "Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča. Še bolj škandalozno pa je to, da te zavrnitve niso obrazložene. Temelj pravne države je, da je neka odločitev pojasnjena," je navedel predsednik vlade in dodal, da je arbitrarno sprejemanje odločitev brez obrazložitve značilnost diktatur. "Enako škandalozno je tudi to, da je Ustavno sodišče, od kar ga vodi predsednik dr. Rajko Knez, zadržalo 12 zadev, o katerih še do danes ni odločilo. Zadržalo je tudi izvajanje strateških stvari, kot je na primer Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, zaradi česar nastaja velika, tudi strateška škoda državi. V oddaji sta voditelj in premier Janez Janša spregovorila tudi o energetiki. Predsednik vlade je dejal, da je nujna uvedba preglednosti in transparentnosti v tem sektorju, v katerem se je do sedaj z raznimi veriženji deležev to preglednost zakrivalo. "Vlada bo v okviru svojih pristojnosti to preglednost terjala, kjerkoli bo potrebno, bo prišlo do revizij in do razčiščenja tudi za nazaj." Pogovor sta predsednik vlade in voditelj zaključila z dogodki izpred 30 let, ko se je Slovenija osamosvojila. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da se z glavnimi organizatorji dogodkov izpred 30 let iz Odbora za varstvo človekovih pravic srečujejo na obletnicah, mnogi med njimi so že pokojni, politično pa so se njihove poti z nekaterimi tudi razšle. Ob tem je dejal, da je bilo ob takratnem dogajanju ključno to, da je bila "takrat to civilna družba, ki je nastala iz upora, da je bila avtentična in ni bila plačana od oblasti. Za razliko od večine nevladnih organizacij danes, ki nastopajo kot nevladne organizacije, zahtevajo pa denar od vlade." Če ste zamudili ekskluziven intervju s predsednikom vlade @JJansaSDS na @PlanetTV, si ga lahko v celoti še vedno pogledate na https://t.co/mDejm7AxZ8. https://t.co/3vy6xSfua5 — SiolNET Novice (@SiolNEWS) March 13, 2021

Več

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je še najbolj prepojena z nekdanjim načinom tovarišijskega delovanja. Temu danes rečemo globoka država v sodstvu. Izvršilna in zakonodajna veja sta vsakodnevno pod pritiskom javnosti, mediji o njih poročajo vsakodnevno, v sodnih dvoranah pa se - daleč od oči, daleč od srca - dogajajo številne osebne drame, katerih posamične žrtve in njihovi kriki ostajajo neslišani. Pred dnevi smo naleteli na nov primer žrtve razvpitega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, katerega posegi so nam znani že iz številnih drugih sodnih dram, pa se kljub temu vede, kot da njegove vladavine ne bo konec. Z nami je Blaž Babič, na svojem Twitter profilu ste objavili nekaj podrobnosti svojega primera, v katerem nastopa Marjan Pogačnik. Za kaj gre? Blaž Babič: Najprej naj se Vam zahvalim za pozornost, da ste opazili mojo objavo in jo štejete za pomembno. Moj sodni primer se je pričel odvijati leta 2015, torej smo sedaj v 6. letu. Gre morda za nekoliko neobičajno vsebino, ki pa vendarle v nekaj elementih posega v obstoječo sodno prakso. Od leta 2013 sem dve leti in dva meseca sodeloval s tedanjim prijateljem, g. Dolinarjem, v obetavnem poslovnem projektu. Njegova ideja o uporabi tehnično obdelanega lesa za gradnjo plovil je bila po moje tako pomembna, da sem ji rade volje posvetil toliko časa. To je bil tudi čas, ko je (Cerarjeva, SMC) vlada vodila pravo kampanjo za ozaveščanje gospodarske izrabe lesa, te strateške surovine. Kje je pri tem prišlo do zapleta? Blaž Babič: Kljub številnim medijskim aktivnostim v resnici nismo mogli priti do resnih zagonskih sredstev s strani države, zato sem v krogu prijateljev poskrbel za prva posojila, da je lahko g. Dolinar sploh držal projekt nad vodo. Sicer je sam nihal med velikimi razvojnimi vizijami in potenciali, na drugi strani pa se je soočal z dokaj trpko realnostjo. Pred tem sem mu še pomagal izviti se iz najhujšega primeža t.i. celjskih oderuhov in goljufov, zato sem resno računal, da je najina zveza dovolj trdna tudi za poslovne preizkušnje. Po dveh letih aktivnega iskanja priložnosti sva tako prišla do skromnega proizvodnega prostora v Kočevju in pričela graditi 5-metrsko jadrnico. Julija 2015, ko je imel napeljan dogovor za sestanek z enim večjih konstruktorjev plovil pri nas, pa me je nepričakovano in grobo odslovil. Kar tako? Blaž Babič: Vedno me je vsem poslovnim in osebnim znancem predstavljal kot "drugega človeka" v podjetju, tistega, ki ga bo nasledil, ko se bo sam utrudil. Dejstvo je, da brez mene sam nikoli ni bil sposoben napisati niti korektnega dopisa, takega brez slovničnih in tipkarskih napak. Seveda sem najprej moral "globoko dihati", da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Cel mesec sem potreboval, da pridem k sebi, pozval sem ga k vsaj minimalnemu poplačilu mojega vloženega truda in po njegovem vztrajnem molku sem v zadnjem trenutku sam vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, hkrati s tožbo za ugotovitev nezakonite prekinitve le-tega. Mar to ni bilo dovolj? Blaž Babič: Žal je bila ta vloga le začetek te dolge poti. Po pol leta je Dolinar očitno ugotovil, da sam ne bo zmogel in da je ostal brez vlečnega konja, da torej moja tožba deluje tako grozeče, da je zanj najbolje, da podjetje spravi v stečaj. To je storil po hitrem postopku, sam o tem nisem bil niti obveščen s strani sodišča, in predem sem se ovedel, že je bil postopek pred Delovnim sodiščem končan, saj je tožena stranka prenehala obstajati. Kakšen je bil vaš naslednji korak? Blaž Babič: Pričela se je mukotrpna civilno-pravna pot, ves čas pospremljana z BPP storitvami (brezplačna pravna pomoč), ki pa jih še zdaleč ni lahko pridobiti, marsikdaj pa tudi pomenijo, da odvetniki ne najdejo dovolj motivacije za nadpovprečen trud. Omeniti moram odvetnico Šikovec Ušaj, ki približno eno leto najinega sodelovanja pred edino obravnavo ni niti enkrat našla niti pet minut časa za posvet z menoj. Nanjo sem se vsekakor preveč zanašal, izbral sem jo namreč prav zato, ker sem vedel, da že pozna Dolinarja in njegovo dvojno osebnost in mi ni bilo potrebno razlagati ji, da imam prav - tako sem si vsaj napačno predstavljal. Kaj se je zgodilo na okrožnem sodišču v Ljubljani? Blaž Babič: Zbral sem vse dokaze na CD-ju, elektronskih dokumentov (dopisov, e-pisem, kataloga, slik, itd. ) je bilo prek 1000, skupaj približno 250 Mb. Seveda sem to lahko storil, saj sem ves čas bil tudi - med drugimi vlogami - poslovni sekretar. Predlagal sem tudi 15 prič, ki so vse v živo videle najin poslovni in siceršnji prijateljski odnos, ter bi to zlahka tudi potrdile. Potrpežljivo sem čakal na glavno obravnavo. Enkrat celo se je Dolinar izognil razpravi, pa se zlagal, da je bil v zdravilišču v Laškem. Sodnica je šla to preverjat - in ga tam ni bilo. Kdo je bila sodnica? Blaž Babič: Bila je višja sodnica Božena Novak. Na sami razpravi sem ugotovil, da - milo rečeno - nima niti pojma o resničnem poslovnem življenju, še manj pa je pokazala uravnoteženosti in doživel sem skrajno šikaniranje z njene strani, moja odvetnica pa kot da ji je pri tem zgolj asistirala. Na sami obravnavi je zavrgla vse moje priče kot nepomembne, zavrgla je tudi vse pisne dokaze (v elektronski obliki), poslušala je zgodbo toženega Dolinarja, ki pa je prihajal na dan s tako očitnimi lažmi, da bi jih spregledal prav vsak že na kraju samem. Sodnica mi je tudi jemala besedo, me prekinjala, dobesedno poniževala in me na koncu obravnavala kot nebodigatreba. In njena sodba? Blaž Babič: Najprej sem dobil zapisnik, v njem sva pričala samo tožnik in toženec, dolg je bil 30 strani. Prepričan sem bil, da je v njem dovolj njegovih laži, da bo sodnica zlahka ugotovila njegovo krivdo. Ampak ne, sodba je bila napisana s strani nekoga, ki ne dojema, da delovni proces ni le proizvodnja za delovnim trakom, ampak da je potrebno podjetje v prvih letih tudi zagnati, samo proizvodnjo pa sploh vzpostaviti. Dodatno je ignorirala 8. člen ZGD, ki govori o spregledu pravne osebnosti, če torej lastnik podjetja (v tem primeru hkrati tudi direktor) zlorabi svoje podjetje za protipravne cilje. Dolinar mi je namreč dve leti in dva meseca obljubljal vse, od zaposlitve, do službenega stanovanja in avtomobila - seveda, za "naslednjim ovinkom". In potem? Blaž Babič: Šel sem še gledat sodno prakso in dodatno ugotovil, da po dveh letih delovno razmerje - četudi niso izpolnjeni vsi pogoji (sklenjena pisna pogodba o delovnem razmerju) - postane pravno priznano, in imel sem dovolj materiala za pritožbo, ki sem jo spisal na 55-ih straneh. Šlo je za podrobno analizo zapisnika zaslišanja, hkrati z vsemi ostalimi navedbami. Pritožbo je sicer z levo roko napisala tudi odvetnica Ušajeva, potem pa sva končala s sodelovanjem. Na predlog znanke sem šel preverjat, ali je bila sodnica Božena Novak sploh določena po veljavnem sodnem redu. Marjan Pogačnik mi je v dopisu odgovoril (seveda tega ni pisal sam, je pa podpisan), da sodnica resda ni bila določena po sodnem redu, ampak da to "ni taka napaka, da bi jo šteli za kršitev pravice do poštenega sojenja". Si predstavljate?!? Ista sodnica, ki je nastavljena mimo sodnega reda, potem pa tako obdela mene kot tožnika, da naj ne bi bila niti nastavljena, niti pristranska?!? Težko verjamem, še posebej zato, ker se je Dolinar večkrat pohvalil, da je bil šofer za SDV. V svoji naivnosti sem želel verjeti, da ga je na stara leta srečala pamet, pa sem se očitno zmotil. Sodni sistem pa ga je podprl na polno. Kaj je reklo višje sodišče? Blaž Babič: Še slabše so se odrezali. Mojo pritožbo so razglasili za laično. Tudi tu sem doživel plehki formalizem, ki z dejanskim primerom ni imel ničesar skupnega. Materialna resnica zanje ne obstaja, kar si zadajo, tako obrnejo besede, ključne napake kolegice pa so spregledali in pometli pod preprogo. In naprej? Blaž Babič: Jasno je bilo, da s prejšnjo odvetnico ne morem več naprej, zato sem v stiski (in v pogojih COVID epidemije!) iskal novega odvetnika. Na srečo sem ga našel, vendar pa je že skoraj potekel čas za ustrezno predpripravo za pisanje predloga za dopustitev zahteve za revizijo, naslovljenega na Vrhovno sodišče. Kljub časovni stiski smo na kratko in zgoščeno predstavili, o čem naj bi govorila zahteva za revizijo - o kar trojnih bistvenih postopkovnih kršitvah (napačna sodnica, protipravno zavrženje prič in neupoštevanje dokazov, šikaniranje na sami obravnavi) in dvojni kršitvi obstoječe sodne prakse (več kot dvoletno delovno razmerje in spregled pravne osebnosti). Je Vrhovno sodišče pokazalo razumevanje? Blaž Babič: Žal ne. Izpadlo je, kot da si oni želijo vloge, ki bo kot nekakšno izpolnjevanje formularskega obrazca. To je absurdno, ne le iz časovnega razloga, opisal sem že časovno stisko, gre za to, da ne more biti pred-korak (predlog za dopustitev) pomembnejši od same vsebinske zahteve za revizijo. Po njihovo z novim odvetnikom nismo dovolj natančno opredelili, katero vprašanje sodne prakse naj bi v sami revizijski zahtevi sploh obravnavali? Odvetnik mi je nato zagotovil, da gre tu za prakso Vrhovnega sodišča, kjer s klišejskimi (kopiranimi) obrazložitvami množično zavračajo zadeve in s tem zmanjšujejo pripad. Jasno je bilo torej, da moramo poskusiti še na Ustavnem sodišču. In Marjan Pogačnik? Blaž Babič: Ja, tukaj se ponovno vrnemo do njega. Krog za zaključi. Ko sem vložil prošnjo za BPP, za zastopanje na Ustavnem sodišču, in v njej navedel številne ustavne člene, ki da so bili kršeni v mojem postopku (od temeljne pravice do poštenega in učinkovitega sojenja, do nenazadnje pravice do dela in njej sorodnih pravic), se je prav tisti Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za nastavitev neprave in krivične sodnice Novakove, postavil kar v vlogo Ustavnega sodišča in sam obdelal vse ustavne člene, ki sem jih izpostavil, na kar sedmih straneh - in mi dal vedeti, da so moje možnosti za uspeh na Ustavnem sodišču dovolj majhne, da mi ne mislijo odobriti stroškov za BPP. S tem je poskusil meni onemogočiti nadaljevanje postopka in na kar najbolj eleganten način zaščititi preiskovanje njegove lastne izvorne protipravnosti. Vam je s tem preprečil vložitev ustavne pritožbe? Blaž Babič: Na mojo veliko srečo je bila odvetniška pisarna tako agilna, da je že vložila pritožbo, preden je prišel ta nesprejemljivi zavrnilni odgovor. Sicer bi ostal brez vsega, samo zaradi tovarišijskega komplota, katerega nosilec je dejansko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, eksekutorka pa je bila sodnica Božena Novak. Verjetno ni samo moja ocena, da taki ljudje na takih položajih v sodstvu nimajo kaj početi. Prosim, dodajte moj poziv vsem podobnim žrtvam, tako Pogačnika, kot tudi sodnikov in sodnic, kot je Novakova, da se pričnemo povezovati. Sam sem dosegljiv na Facebook in Twitterju, pa tudi na Publishwall imam svoj blog. Hvala Vam za ta pogovor. Blaž Babič: Hvala Vam! Intervju pripravil Boris Cipot

Več

Dan ribje čorbe v Lendavi

5.07.2021

preberi več

LENDAVA: General Alan Geder, veteran vojne za Slovenijo, svečani govorec na osrednji proslavi 30 letnice osamosvojitve

26.06.2021

preberi več

Radenci: Občinska proslava ob 30 letnici slovenske državnosti v Hrastju-Mota ni minila brez provokacij Titofilov

25.06.2021

preberi več

Janez Magyar, župan Lendave, domača gasilska društva naprosil, da v tej peklenski vročini z vodo polivajo ceste

24.06.2021

preberi več

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó častni občan občine Lendava

17.06.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

Jul 14, 2021
Spletnega časopisa vfokusu.si po volji sodišča ...
Spoštovane in spoštovani bralci našega spletnega časopisa vfokusu. Nek pregovor pravi, da ima ...
(1)
Jul 14, 2021
Bilo je pred 30 leti, 14. julija 1991 Bojna moč ...
Pred napovedanim prihodom tujih opazovalcev v Slovenijo si je jugoslovanska armada prek več kanalov na vsak način ...
(0)
Jul 13, 2021
Minister Černač v Evropskem parlamentu o pomenu ...
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač je na zasedanju Odbora Evropskega ...
(0)
Jul 13, 2021
Ministra Hojs in Koritnik ter generalna ...
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in generalna direktorica ...
(0)
Jul 13, 2021
Bilo je pred 30 leti, 13. julija - Slovenija ne ...
V obdobju po podpisu Brionske deklaracije se je vse bolj jasno kazalo, da je jugoslovanski Zvezni izvršni svet ...
(0)
Jul 13, 2021
Govor ministra dr. Simonitija na odprtju slovenske ...
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je sinoči v Evropskem parlamentu v Bruslju odprl razstavo sodobne slovenske ...
(0)