SI

Dr. Vinko Gorenak: Policijske plače! Kaj je res in kaj ni res!

17.01.2021

preberi več

Emil Rojc, iz Fajonkine SD izobčen župan Ilirske Bistrice, partijskim aparatčikom nalil kozarec resnice

17.01.2021

preberi več

Covid-19: Sobotna statistika novo okuženih morda napoveduje počasno umirjanje epidemije

17.01.2021

preberi več

Je bil "terorist" na frankfurtskem letališču, ki je vpil Ubil te bom, Allah Akbar, preden ga je ustrelil policist, Slovenec?

17.01.2021

preberi več

DONIRAJ - podpri neodvisen medijski portal

23.04.2018

preberi več

NOVICE

Dr. Vinko Gorenak: Policijske plače! Kaj je res in kaj ni res!

17.01.2021

preberi več

Emil Rojc, iz Fajonkine SD izobčen župan Ilirske Bistrice, partijskim aparatčikom nalil kozarec resnice

17.01.2021

preberi več

Covid-19: Sobotna statistika novo okuženih morda napoveduje počasno umirjanje epidemije

17.01.2021

preberi več

Je bil "terorist" na frankfurtskem letališču, ki je vpil Ubil te bom, Allah Akbar, preden ga je ustrelil policist, Slovenec?

17.01.2021

preberi več

Predsednik vlade Janez Janša: Bolj kot bomo resni pri upoštevanju obstoječih ukrepov, manj bo potrebe po bolj drastičnih

16.01.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

24.10.2020

preberi več

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Evropski utrip

Erasmus+ bo v naslednjem finančnem okviru ponudil več priložnosti še večjemu številu ljudi

15.01.2021

preberi več

Minister dr. Logar na delovnem obisku na Finskem o tesnejšem sodelovanju pri zeleni in digitalni gospodarski obnovi

14.01.2021

preberi več

EU parlament in EU komisija: Leto 2021, evropsko leto železnic

13.01.2021

preberi več

EU komisija: Belgija, Nizozemska in Slovenija postale nove države gostiteljice za rezervo medicinske opreme v okviru rescEU

13.01.2021

preberi več

Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in konec prehodnega obdobja

1.01.2021

preberi več

Evropski parlament - povezave

Dr. Vinko Gorenak: Policijske plače! Kaj je res in kaj ni res!

Pred dnevi sem že pisal o stavki Policijskega sindikata Slovenije – “pretežno šefovskega sindikata”, ki je takrat napovedal stavko, sedaj pa jo že izvaja. Drugi sindikat, Sindikat policistov Slovenije – “pretežno delavski sindikat”, pa ne stavka. Narobe svet bi rekli. Notranji minister pa je seveda objavil seznam zaposlenih z delovnimi mesti in višino bruto plač za december 2020. Tako je najbolj učinkovito odgovoril na zahteve stavkajočih, ljudje pa naj si sami ustvarijo sliko o tem ali je stavka upravičena ali ne. Popolnoma jasno je, da stavka ni upravičena, gre za politikanstvo in pobalinstvo omenjenega sindikata, ki pač navija za levo politično opcijo, sedanji vladi pač nagaja in to je dejstvo. Najprej so zagnali vik in krik v močni “opozicijski partnerici”, ki sicer nima poslancev ima pa velik vpliv na javno mnenje. Se sprašujete kdo je to? Ja POP TV vendar. Namesto kritične ocene koliko kdo zasluži na primerljivih delovnih mestih, smo bili deležni komentarjev tistih, ki seveda želijo postati veliki policijski šefi ali pa ministri v neki bodoči levi vladi. Kar nekaj časa so v omenjeni “opozicijski partnerici” zganjali hrup in širili meglo o tem, kako bodo sedaj kriminalci vedeli vse o najbolj tajnih mestih v policiji, koliko policijskih specialcev imamo in podobno. Še več, na seznamu objavljenih imen z bruto plačami so našteli nekaj nad 50 policijskih specialcev, kar je za poznavalce razmer čista laž in nasproten dokaz, da z objavo imen, delovnih mest in bruto plač ni nič narobe. Že primerjava nekaj klikov po spletu pa vas bo pripeljalo do ugotovitve, da na seznamu ni najbolj tajnih podatkov o policistih in kriminalistih katerih razkritje imen  bi lahko ogrozilo njihovo varnost. Tudi sicer sta tako sedanja kot nekdanja informacijska pooblaščenka jasno povedali, da z objavo podatkov, notranje ministrstvo ni kršilo ničesar. Je pa na splošno potrebno v zvezi z objavljenimi bruto zneski plač povedati nekaj pomembnih stvari. Že podatek o najbolje plačanem preiskovalcu, ki naj bi imel 9.598,75 evrov bruto plače je zavajajoč, kot sem izvedel, je pri njem šlo za nek poračun plače za nazaj. Takih primerov je verjetno še veliko. Kot drugo kaže omeniti dejstvo, da policisti in kriminalisti prejemajo v času epidemije posebne COVID dodatke, ki segajo tudi do 65 odstotkov, tudi v tem kontekstu objavljeni podatki ne povedo vsega, saj teh dodatkov po epidemiji ne bo več in plače bodo precej nižje. Povsem drugo vprašanje pa je kdo COVID dodatke dobiva in v kakšni višini. Kar se mene tiče, nihče ki dela v pisarni COVID dodatkov ne bi smel prejemati v višini kot jih dobivajo policisti in kriminalisti, ki delajo na terenu. Le oni so resno izpostavljeni nevarnostim in privoščim jim še več. Precej spregledano dejstvo je tudi podatek, da ima večina zaposlenih v policiji tako imenovano dodatno pokojninsko zavarovanje za kar država vsakemu posamezniku plačuje še 25 % več kot so objavljeni bruto zneski, posledica česar je ta, da se upokojijo kar 10 let pred vsemi ostalimi. Vik in krik Matjaža Nemca Poslanec Matjaž Nemec SD vodi tako imenovano komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Očitno preveč gleda opozicijsko partnerico brez poslancev POP TV. Takoj je seveda sklical svojo komisijo, ki naj bi nadzirala zakonitost uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, nič pa nima z nadzorom plač zaposlenih. Ne glede na to, da ima opozicija v komisiji večino, so mu lastni poslanci zavrnili sprejem sklepov, ki ji je predlagal. Za po vrhu pa je člane komisije dodatno zdravstveno ogrozil saj je tam nastopal šef SOVE, ki je po poročanju medijev očitno okužen z virusom. Kako pa plače šefov vseh vrst Že v času socializma, pa vse do mojega ministrovanja leta 2012, je veljalo nepisano pravilo, da policijski šefi od policijskih postaj do vrha policije in notranjega ministrstva praviloma nimajo dodatkov, saj večinsko ne delajo na terenu ampak v pisarnah. Še leta 2012 sem kot minister imel najvišjo bruto plačo, šef policije pa je imel 5 ali 6 evrov nižjo plačo. Danes je obratno, kar 70 zaposlenih v policiji prejema višjo bruto plačo kot predsednik države, vlade in Državnega zbora. Ministrova bruto plača je tam okoli 76. mesta, plača prvega policista pa okoli 74. mesta. Za primerjavo še moja, okoli 175 objavljenih bruto plač je višjih kot je moja in je primerljiva s plačo lokalnega policijskega šefa. Rektor univerze je uvrščen v 60 plačni razred in ima po približnem izračunu okoli 4.900,00 evrov bruto plače, kar je nivo lokalnega policijskega šefa v Kranju ali Celju. Če dodam še podatek, da ima lokalni policijski šef v Ljubljani okoli 1.000,00 evrov višjo bruto plačo, kot predsednik države, je jasno, da je v tem sistemu nekaj hudo narobe. Poglejmo še sindikaliste Tudi primerjava plač obeh šefov policijskih sindikatov je zanimiva. Rok Cvetko, šef “pretežno šefovskega sindikata” ki stavka, je po podatkih vodnik policijskega psa, predpostavljam, da ima srednjo šolo zasluži 3.084,00 evrov, Kristjan Mlekuš šef “pretežno  delavskega sindikata, pa 3.106,00 evrov, ima magisterij in je policijski inšpektor. Tudi tu nekaj ne bo v redu. Nekaj drugih primerjav Tudi tiste najnižje plače kaže nekoliko pojasniti. Na seznamu boste našli tako imenovane policijske kandidate z okoli 950,00 evri bruto plače. To seveda niso policisti, ki bi delali na terenu, temveč so to kandidati za policiste, ki se šolajo in dejansko prejemajo minimalno plačo, teče jim tudi delovna doba in vse ostalo. Morda boste rekli da zaslužijo premalo, toda v drugih poklicih imajo njim primerljivi posamezniki štipendijo, če jo seveda sploh imajo in ne plačo z vsemi zavarovanji. V precej podobne položaju, morda nekoliko boljšem so vrhunski športniki. Ti seveda ne hodijo v službo ampak jim država z zaposlitvijo v policiji in plačo ter vsemi zavarovanji zgolj in samo pomaga. Če k temu dodamo še nekaj podatkov kot so naslednji, bo slika še bolj zaokrožena. Administrator zasluži 1.959,00 evrov, referent 1.959,00 evrov, kuhar 1.954 evrov, hišnik 1.953 evrov in vzdrževalec vozil 1.905 evrov. Seveda so to bruto zneski. Res pa je tudi to, da so njihovi prispevki veliko nižji kot prispevki tistih z velikimi plačami. Za konec Kakorkoli že, vse kar sedaj vemo več, kot smo vedeli pred objavo plač zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu je to, da je s sistemom plač v državni upravi in v javnem sektorju nekaj hudo narobe in da plače zaposlenih v policiji sploh niso nizke, stavka je seveda povsem neupravičena, policijsko Čeferinova ovadba notranjega ministra, pa je nesmisel in mešanje megle. Kar svojo plačilno listo poglejte. Vir: www.vinkogorenak.net

Več

Predsednik SMC Zdravko Počivalšek: “Odnosi na levi so nemogoči. Preveč egotripov in premalo operativnosti.

KDO RES BRANI DEMOKRACIJO V SLOVENIJI? To je naslov komentarja, ki ga je na svojem facebook profilu objavil  predsednik SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Počivalšek je v objavi na Facebooku izpostavil pritiske, ki so jih bili deležni poslanci, ki niso želeli podpreti Karla Erjavca za novega mandatarja. Levičarji pri tem niso izbirali sredstev. Po eni strani so se poslancem prilizovali in jim dajali ponudbe, po drugi strani so bile prisotne grožnje in grobe žalitve. Vrstili so se celo napadi na družinske člane poslancev. A Počivalšek je povedal, da so organi SMC enotno zavrnili Erjavca, navkljub temu pa še vedno prihajajo klici in ponudbe. Minister za gospodarstvo je ravno tako primerjal način dela vlade Janeza Janše z vlado Marjana Šarca in ocenil, da je z desnico možno sodelovati, medtem, ko se odnosi na levi zaradi preveč egotripov in premalo operativnosti enostavno nemogoči za delati. Kdo dejansko ogroža vladavino prava in slovensko demokracijo? Zadnje tedne lahko spremljate brutalen pritisk na poslance, ki ne podpirajo kandidature Karla Erjavca za mandatarja. Več https://t.co/tjDyhSRWVA — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 16, 2021 Njegov komentar KDO RES BRANI DEMOKRACIJO V SLOVENIJI objavljamo v celoti: Zadnje tedne lahko vsakodnevno poslušate sporočila leve opozicije in leve civilne družbe o ogroženosti naše demokracije in vladavine prava. Ker je to eden stebrov programa Stranke SMC, se čutim dolžnega odzvati na te obtožbe. Zadnje dni dejansko spremljamo dogodke, ki so za naš demokratični sistem nadvse škodljivi. V 82. členu ustave piše: “Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.” Ta ustavna določba je zapisana zato, da poudari pomen avtonomije parlamentarcev. Zapisana je zato, da pritiske nanje označi za nesprejemljive. Kdo torej dejansko ogroža vladavino prava in slovensko demokracijo? Zadnje tedne lahko spremljate brutalen pritisk na poslance, ki ne podpirajo kandidature Karla Erjavca za mandatarja. Spremljate lahko ponudbe in prilizovanje na eni strani ter grožnje in grobe žalitve na drugi. Pri tem leva opozicija ne grozi samo poslancem, temveč se spravlja tudi na njihove družinske člane. Politična histerija se je začela v trenutku, ko je Marjan Šarec ugotovil, da njegov odstop ne vodi neposredno na volitve in da je v prazno vrgel puško v koruzo. Te dni pa prihajamo do vrhunca te umazane zakulisne vojne, ki nam črpa energijo. In to v času, ko jo potrebujemo za spopad z zdravstveno in ekonomsko krizo, s katero se soočamo. Kot sem dejal prejšnji teden, je dobro, da je predlog konstruktivne nezaupnice končno res vložen. Že nekaj mesecev je politično dogajanje talec tega projekta KUL in končno se bomo lahko prešteli in presekali to umetno ustvarjanje vladne krize. Vso energijo in ves naš čas moramo vložiti v prizadevanje za zajezitev epidemije ter gospodarsko okrevanje. Čeprav so organi Stranke modernega centra jasno in enotno zavrnili ponudbo Karla Erjavca, še vedno dobivam klice in pobude, naj le še enkrat premislimo. Erjavca ne podpiramo iz več razlogov. Ključen je seveda ta, da smo v najhujši krizi zadnjih desetletij in ni čas za politične igrice. Namesto tega bi se morali povezati in sodelovati v tem boju proti virusu. Sedaj potrebujemo stabilnost in zanesljivost. Dodaten razlog pa je tudi v tem, da je še živ spomin na sodelovanje s temi akterji, ki rušijo vlado. Politiko seveda tvorijo vrednote in program, a njen pomemben del so tudi odnosi. In odnosi na levi so nemogoči. Preveč egotripov in premalo operativnosti. Tako se enostavno ne da delati. Sedaj smo v vladi s partnerji, ki nas pogosto nervirajo in s katerimi ne delimo vseh vrednot. Pa vendar so navkljub vsem tem razlikam odnosi korektni in delo poteka zelo operativno. Da, naredili smo nekaj napak. Pa vendar sem prepričan, da je sedanja koalicija za nekaj zvezdic boljša od tega, kar smo doživljali v vladi Marjana Šarca, ki enostavno ni bil dorasel vlogi predsednika vlade. Da, med nami in desnimi strankami je veliko razlik, a jih premagujemo in sodelujemo zato, da dokončno premagamo virus in se lotimo gospodarskega okrevanja. Potrebujemo konsenz, stopimo skupaj, premagajmo krizo in se potem lotimo politike. Pozivam opozicijo, da se nam pridruži, zavzame pozicijo v vladi in sodeluje.@24UR — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 15, 2021 Upam, da bo po sredinem glasovanju konec tega uničujočega delovanja opozicije. Upam, da bo prevladal razum in da se bodo na poraz odzvali odgovorno in zrelo. Potrebujemo več sodelovanja in manj rušenja. Samo skupaj nam lahko uspe."

Več

Jože Biščak: Slovenstvo in akademske laži

Slovenke in Slovenci imamo prelepo domovino. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni in se lahko samo s hvaležnostjo spominjamo svojih prednikov, da so naravne danosti v teh krajev prepoznali kot svoj dom. Dolgo so nas zanikali, celo Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je izjavil, da slovenske identitete ni, da imamo identiteto Balkana. Za trdega komunista, ki mu za narod nikoli ni bilo mar, to niti ni čudno. Skrb pa vzbuja, da so akademski krogi po osamosvojitvi svoje glave še naprej tiščali v pesek in dopustili, da v Sloveniji še vedno prevladuje (in se poučuje tudi v šolah) umetno ustvarjena zakarpatska teorija o prihodu južnih Slovanov v 6. stoletju, katerih potomci smo Slovenci. Nič ne bi moglo biti bolj lažnivega. Letošnja 30. obletnica osamosvojitve, ko smo Slovenci po dolgih stoletjih dobili svojo državo, je odlična priložnost, da se do konca razkrinka šarlatanstvo in poniglavost zgodovinarjev, etnologov in drugih, ki se kitijo z nazivi znanstvenikov in akademikov. V reviji Demokracija bomo vse leto imeli posebno rubriko Slovenci in slovenstvo, izdali bomo več knjig in publikacij, v katerih bomo plast za plastjo razkrivali zamolčane resnice o svojem izvoru. Vemo, deležni bomo posmeha, mogoče celo ogorčenja, a veseli bomo, če bomo z  multidisciplinarno razlago številnih dokazov o prvih začetkih slovenskega naroda koga prepričali, predvsem pa pripomogli k spopadu argumentov in odprli debato tudi v zaprtih akademskih krogih. Ne bo ostalo samo pri tem. Za najmlajše načrtujemo izdajo otroške slikanice, za osnovnošolce in dijake knjižico o resničnem izvoru Slovencev, ki jim bo učni pripomoček, da bodo lahko to primerjali z »resnico«, ki jo slišijo po izobraževalnih ustanovah. Potem se bodo sami odločili, komu bodo verjeli. In nihče, prav nihče nam tega ne bo preprečil, čeprav že vnaprej vemo, da bomo označeni za zadrte in skrajne nacionaliste. Tudi prav. A kaj reči o tistih, ki so v zadnjih 150 letih namenoma in načrtno iz slovenščine dobesedno izbrisali med 20 in 30 tisoč izvirno slovenskih besed. Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mitaStare germanske in romanske knjige govorijo o velikem, starodavnem ljudstvu, ki je živelo v teh krajih, a niso niti predniki Germanov, niti Romanov, niti Keltov. Kaj so potem bili? Vesoljčki? Ne, bili so Slovenci. To staroselsko prebivalstvo je starejše od Rimljanov, pred njihovo invazijo se je umaknilo v težko dostopne alpske doline. Vprašajmo se, kako je leta 382 pred Kristusom lahko prišla v zgodovino mesta Asti v Piemontu lepa “Schiavina” – Slovenka, “hčerka svečenika” v svetišču boga Marsa? Takrat so čez Alpe prišli Galci z vojskovodjo Brennom na čelu. Bil je tako očaran nad lepoto staroselke, da jo je vzel za ženo in postavil grad, ki je dobil ime “Rocca Schiavina”. Ime zaselka in ceste je še sedaj na zemljevidu mesta. To dokazujejo tudi genski zapisi. Ti po očetovski liniji (haploskupina na moškem Y-kromosomu, ki se prenašajo samo z očeta na sinove) jasno kažejo, da Slovenci nismo nikakršni Južni Slovani. Med Slovenci tudi ni navzoča haploskupina N, ki jo sicer imajo moški za Karpati. To je neposreden dokaz, da Slovenci nismo prišli izza Karpatov. Še očitnejše so sledi ženske mitohondrijske DNK, ki se prenaša samo z matere na otroke in dokazuje naše prednike v teh krajih pred več kot 30 tisoč leti. A ne gre samo za genske zapise. Dokaze o avtohtonosti najdemo v kulturah planinskega pašništva, pastirstva, rudarstva in poljedelstva. Tudi v jeziku, in sicer v množici starih ledinskih imen, mitih in legendah (Slovenci nimamo nobenega južnoslovanskega mita) ter predkrščanskih šegah, običajih in verovanjih. O vsem tem bomo pisali in razkrivali zamolčano resnico o Slovencih kot starodavnem ljudstvu. Za konec samo še nekaj vprašanj, ki bodo mnoge spravila iz tira: Zakaj ima bračka (otok Brač) čakavščina toliko slovenskih besed? Zakaj celo nemški zgodovinarji priznavajo, da je ime ledenika Pasterze slovenskega izvora? In koliko slovenskih besed še uporabljajo Nemci? Na kaj nakazuje substratni jezik, ki je star več tisočletij? Jože Biščak

Več

Dr. Vinko Gorenak: Počivalšek, "smotrnost in gospodarnost," KUL, Vesel in še kaj!

Politični  pritisk na Vlado Janeza Janše se stopnjuje. Koalicija KUL, ki ima po Jožetu P. Damjanu, ki je končal kot “kurba z zabave” ali nekaj podobnega, kar je sam zapisal o Aleksandri Pivec, se stvar nadaljuje s Karlom Erjavcem. Ta trdi, da bo 15.01.2021 vložil nezaupnico zoper vlado Janeza Janše. V javno objavljeno vsebino nezaupnice se sploh ne spuščam. Gre za tekst, ki bi ga lahko spisal levo politično opredeljen začetnik srednje šole. Najpomembnejše vprašanje v zvezi s tem pa je vprašanje magične številke 46, ki je potrebna za ustoličenje Erjavca za morebitnega mandatarja (njegova vlada pa je še hudo oddaljena od realnosti). Nič ne kaže na 46. glasov za Erjavca. SMC mu je dala košarico, vsaj štirje od petih poslancev DESUS, torej njegovih poslancev (razen poslanca Lepa) so precej jasni: “Erjavec pred kongresom DESUS ni govoril o izstopu iz koalicije, po kongresu pa nas je “nategnil” s svojimi osebnimi ambicijami, da postane predsednik vlade. Več kot zgovorno. Če bodo poslanci SMC in DESUS držali besedo bo KUL 15. 01. 2020 vložil nezaupnico vadi Janeza Janše, na glasovanju pa bo dobil manj kot 40 glasov in tako klavrno propadel ne le kot kandidat za predsednika vlade, verjetno bo sam s seboj pod parlamentarni prag pognal tudi DESES, kar pa je še odvisno od poslancev DESUS, ki lahko ustanovijo Samostojno poslansko skupino neodvisnih poslancev, toda to je njihova odločitev. Pa pojdimo k Počivalšku in poročilu Računskega sodišča. Te dni smo bili preko časopisa DELO seznanjeni z osnutkom poročila o nabavah zaščitne opreme, ki ga je izdalo Računsko sodišče. Zakon je sicer jasen. Javnost z osnutkom poročila ne sme biti seznanjena do opredelitve akterjev, torej tudi Počivalška. Ampak javnost je seznanjena. Toda Računsko sodišče ne odloča o kaznivih dejanjih, niti ne obsoja ljudi, Računsko sodišče v tem primeru preverja “smotrnost in gospodarnost” nabav zaščitne opreme. Kaj pa je to “smotrnost in gospodarnost”? Kriterije postavlja Računsko sodišče. To je tako kot bi policist presojal kaj je in kaj ni tatvina. Naj na tej točki prekinem in zadevo primerjam s “smotrnostjo in  gospodarnostjo” ravnanja moje žene. Stvar v nadaljevanju je identična z ugotovitvami Računskega sodišča. Z ženo sva se letos spomladi dogovorila, da bo po 20. letih renovirala spodnjo etažo najine hiše. Oba sva soglašala o tem, da je renovacija nujna. Vse sem ji prepustil, o ničemer nisem odločal. Žena je izbrala barvo sten, ki jih je dala prebarvati, izbrala je nove omare, jedilno mizo s stoli in nova vrata omar v kuhinji. Ne vem več točno koliko je za to plačala, vem pa da je za kuhinjsko jedilno mizo in šest stolov plačala nekaj manj kot 800 evrov. Dovolite mi, da se  v tej situaciji postavim v vlogo Računskega sodišča in ženino ravnanje presojam z vidika “smotrnosti in gospodarnosti“, kot to počne Računsko sodišče v primeru Počivalška. Mirne duše bi lahko ženi povedal, da je ravnala “nesmotrno in negospodarno”, saj je kupila kuhinjsko mizo s stoli za nekaj manj kot 800 evrov, jaz pa sem jo v ponudbi trgovin našel za 500 evrov. Toda ali je to resnica? Ne ni. Počivalšek je bil marca 2020 v situaciji, ko so zdravstveni delavci v Cankarjevem domu dobesedno vpili nanj, da jim zagotovi zaščitno opremo. Ja kako naj bi ravnal “smotrno in gospodarno”? Jaz bi ravnal tako kot je ravnal on. Zanimala so ga življenja zdravnikov, medicinskih sester in bolnikov in tako je prav. Ali je država za to porabila nekaj več evrov ali ne, je bilo v tisti situaciji popolnoma nepomembno, pomembna so bila življenja ljudi. Zdi pa se, da je šef Računskega sodišča tudi neke vrste politični aktivist ali pa je v službi globoke države. Jasno je, da ta vzpodbuja čim prejšnji padec tretje Janševe vlade. Računsko sodišče z Veselom na čelu, je za pospešek odstranitvi Janše naravnost idealno. Dejansko uporabljajo isti obrazec kot so ga leta 2013 za padec druge Janševe vlade, takrat so namreč uporabili KPK z znamenitim poročilom o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki je kasneje klavrno padlo na sodišču. Toda situacija je bila takrat drugačna kot je danes. Koalicijske partnerice DL, DESU in SLS so nasedle igri in izstopile iz druge Janševe vlade. Danes smo ravno na tej točki, le da je Računsko sodišče z Veselom na čelu v enaki vlogi, kot je bila leta 2013 KPK z Goranom Klemenčičem na čelu. Poročilo o smotrnosti in gospodarnosti nabav bi moralo že konec prejšnjega leta obremeniti Počivalška, kar naj bi vzpodbudilo DESUS in SMC k odhodu iz sedanje Janševe vlade. Toda glej ga zlomka akterjem globoke države ne gre vse kot po maslu. Prvi del operacije z odhodom DESUS-a iz koalicije jim je le delno uspel, če jim sploh je, za sedaj vemo le to, da je zagotovo na njihovi strani poslanec Lep, za ostale štiri pa se še niti ne ve ali bodo nasedli ali ne. Sploh pa se jim je načrt sfižil s sklepom organov SMC, ki Erjavca ne podpira. Predsednik Računskega sodišča pa bo po svoji neumnosti kolateralna škoda. Vir: vinkogorenak.net

Več

Milan Gregorič: POLITIČNA KULTURA SLOVENSKE LEVICE DO DNA IN ŠE GLOBLJE - Karel Erjavec ali karikatura nekega politika

V paničnih popadkih globoke države, da bi za vsako ceno zrušila tretjo Janševo vlado, je po propadlih mandatarskih poskusih s Fajonovo in Damjanom slednja potegnila iz naftaline še Erjavca, ne oziraje se pri tem na njegove pretekle politične akrobacije, polomije in škandale. Mislim, da mora zakulisnim akterjem slovenske levice trda presti, da so s svojo mogočno medijsko mašinerijo začeli promovirati odsluženega politika, ki izziva v javnosti v glavnem posmeh. Očitno jim je bil edini, ki bi lahko potegnil neposlušne DESUS-ove poslance iz vlade, in jo s tem nevarno zamajal. Ko bi to dosegel, bi ga itak z lahkoto spet pospravili v politično ropotarnico.   Naj za uvod omenim, da je Erjavec človek, ki bi naj po podatkih medijev zamenjal kar pet strank. Poznano je tudi njegovo neodgovorno in lahkomiselno zaklinjanje ob nekih prejšnjih parlamentarnih volitvah, kako da bo izboril upokojencem tisoč evrov mesečne pokojnine, a se je v isti sapi začel grebsti za sanjsko plačano komisarsko mesto v Bruslju in pri tem povsem pozabil na svoje ravnokar izrečene obljube. Spomniti velja tudi, kako ga je Borut Pahor pred leti odstavil kot ministra za okolje  zaradi »kant za smeti«. V zvezi z Erjavčevim večkratnim vodenjem Mladike je urednik Reporterja Silvester Šurla dejal (Reporter, 10. 8. 2015), da je funkcija zunanjega ministra »rezervirana za vrhunsko usposobljene politike z velikimi izkušnjami v diplomaciji. Zato mora to biti človek, ki da kaj nase, na svoj ugled, dostojanstvo in avtoriteto, imeti mora tudi nekaj znanja in talenta za opravljanje te službe ter zbujati spoštovanje in zaupanje pri državljanih«. Po mnenju Šurle pa pri Erjavcu, ki je to službo opravljal več let, »ni ne enega ne drugega. Reži se sam sebi, režijo se mu drugi…« S Pirangatom pa je bil »dosežen vrhunec in globlje res ne bi mogel zabresti. V bolj resni državi, kot je Slovenija, bi moral  minister po takšnem fiasku sam nemudoma odstopiti…Vendar ima prave politične botre, pa tudi njegova usmeritev zunanje politike - rusofilstvo – je prava«. Zato mu po mnenju tednika, očitno, nihče dolgo časa ni mogel do živega. Ob navedeni menjavi petih strank pa tudi sicer ni bilo mogoče od Erjavca pričakovati česa resnega. Kar pa očitno niti malo ni motilo globoke države, da ga je reaktivirala. Podpirajo ga tudi predsedniki štirih levih strank oziroma štirje »politi cucki«, kot jih je ljubkovalno poimenoval Bojan Požar, potem ko so si sami sesuli svojo vlado, in se pri tem cmerili naokoli. Na kar se jim je kmalu zatem pridružil še Jože P. Damjan kot peti. Da ne omenjam posebej, da je Erjavec na zadnjih parlamentarnih volitvah kot poslanski kandidat s pičlimi 393 glasovi povsem pogorel, oziroma so ga volivci, očitno, »izpljunili«, tudi njegovi upokojenci. Po mnenju publicista Vinka Vasleta (Demokracija, 24. 12. 2020) imamo opravka »s pravim politikom z dušo in denarnico«. Pri čemer pa se je Vasle še spraševal, čigav človek neki je bil Erjavec, »ko je pomagal, da so Hrvati pred Slovenci izvedeli, kaj se pri arbitraži pripravlja«. Ob vsem tem ga je publicist dr. Matevž Tomšič razglasil (Demokracija, 24. 12. 2020) »za unikaten politični fenomen, kajti bi težko našli koga, ki bi ob tako skromnih operativnih sposobnostih opravljal tako pomembne funkcije«. Pustošenje v Desusu Po njegovem izsiljenem povratku na politično sceno, potem ko je globoka država brutalno obračunala z Aleksandro Pivec, je Erjavec v DESUS-u discipliniral oziroma pohodil pokončne posameznike, se kot buldožer z vso silo pognal nad svoje neubogljive poslance in nekaterim, izgleda, tudi upognil hrbtenice, neposlušnega Polnarja pa vrgel ven iz stranke kar skozi okno. Kar pa se ne more dobro končati za Desus, ki je doživel osip že ob surovi likvidaciji Pivčeve, in ki se je začel resno krčiti tudi ob poslednjem nasilnem discipliniranju stranke po meri globoke države. Hkrati je Erjavec začel bahavo obljubljati vložitev konstruktivne nezaupnice najkasneje do konca leta, a se ni izšlo, in jo je nato odložil na čas po Novem letu. Pri čemer pa ga je Janša pikro spomnil, da je pozabil povedati, katero leto je pri tem imel v mislih. Vse kaže, da ni pomagalo niti javno linčanje treh poslancev in sicer Gregorja Periča (SMC), Branka Simonoviča (DESUS) in Feliceja Žiže (italijanska skupnost), ki jih je levičarska falanga prek lepakov razglasila za izdajalce, ker so se, očitno, uprli pritiskom, da bi zabodli nož v hrbet Janši. Če bo tudi Erjavcu spodletelo, se bo tako lahko tudi sam, kot šesti, pridružil ostalim »politim cuckom«. Ko gre levici za oblast, ji ni nič več sveto   Priča smo pravi, pravcati demonstraciji levičarske politične bede in njenih zapoznelih totalitarnih popadkov. Globlje skoraj ni bilo mogoče pasti. Morda s Krambergerjem, ki je pred smrtjo dobesedno slutil in napovedal svoj tragični konec z izjavo, da bodo rdeči »takrat, ko ne bodo vladali, pozivali k smrti tiste, ki vladajo, a niso iz njihovih vrst«. Sporočilo tega dogajanja je po mnenju dr. Mateja Makaroviča (Demokracija, 24. 12. 2020) predvsem v tem, »da je postala takojšnja zamenjava te vlade tako močna prioriteta tistih, ki bi radi po svoje in med svoje delili sredstva iz novega finančnega okvira EU in sredstva instrumenta za okrevanje, da lahko za potencialnega mandatarja pride res v poštev kdorkoli, in da jih pri tem ne zanimajo posledice, recimo destabilizacija razmer ob najbolj neprimernem času«. Ko gre za oblast jim očitno nič več ni sveto. Sicer pa bi bila levica moralni poraženec tudi v primeru, če bi ji uspelo sesuti sedanjo vlado, ker bi to ne bila častna zmaga, dosežena v enakopravnem in demokratičnem boju, ampak oblast, ukradena s pomočjo pritiskov in vsakršnih umazanih zakulisnih mahinacij, za kar bi bilo treba verjetno na prihodnjih parlamentarnih volitvah polagati račune. Morda je določena simbolika o bednem stanju slovenske levice tudi v tem, da je Kučan ravno v tem trenutku napovedal razpust svojega Foruma 21, kar bi lahko pomenilo, da se imperij globoke države maje. Končno zadošča, če človek pogleda obraze glavnih akterjev globoke države in nekaterih njihovih operativcev na odprti politični sceni, da ga pri tem zazebe pri duši. Kajti z obraza lahko spereš marsikaj, ne moreš pa z nobeno žajfo sprati človeške umazanije, ki se je na njem nabrala in gleda ven iz njega. Ne morem pri tem tudi mimo misli, ki jih je že ob nastanku nove države izrekel publicist Ivan Puc (Slovenec, 16. 8. 1993), »da bo borba za demokracijo težka, dolgotrajna in konfliktna. Med ostalim tudi zaradi tega, ker bodo demokratična pravila, ki so omogočila poraz komunizma, po novem varovala tudi privilegije (oblastne, gospodarske, lastninske idr.), ki so si jih nagrabile nekdanje vladajoče elite. Milan Gregorič

Več

Sposojen komentar: Jože Biščak - Leto, ko so se parile smeti

Številni naivno verjamejo, da mora desnosredinska vlada pasti, saj se Slovenija lahko le tako izogne kaosu in socialnim nemirom. Bolj napačnega razmišljanja opranih možganov ne bi moglo biti. Janez Janša in njegova ministrska ekipa nista vzrok za današnje “ulično” dogajanje, sta posledica nezadovoljstva koalicijskih partnerjev z Marjanom Šarcem, ki je v začetku leta z Gregorčičeve ulice strahopetno pobegnil pred odgovornostjo za rešitev zdravstvene krize, s katero se še danes ne sooča samo naša država, ampak cel svet, predvsem Evropa. Toninova Nova Slovenija, Počivalškova SMC in (takrat še Pivčeva) stranka DeSUS so ob politični krizi zmogli toliko modrosti in s pogledom v ogledalo uzrli stvari, kakršne so: da niso v milnem mehurčku, ki ga ohranjajo Šarčevi (neslani) dovtipi, in da ne delijo svojih življenjskih izkušenj s človekom, ki je “olimpijski” prvak v metanju puške v koruzo. Precej ljudi pogreša ta kritični premislek. V iztekajočem letu smo hodili v pomembnih, a tudi nevarnih časih. Na eni strani je bil (in je še) smrtonosen kitajski virus, ki bo s pomočjo prizadevnih znanstvenikov in njihovim hitrim odkritjem cepiva očitno premagan (čeprav dolgoročne posledice virusa in cepiva še niso znane). In to je čudež, ki ga lahko (previdno) praznujemo. Na drugi strani so bili levica in njeni aktivisti. Zelo glasni so (še preden je bil sploh potrjen ministrski zbor) zahtevali odstop, strašili pred domnevnim vzpostavljanjem avtoritativnega režima, pisarili in tožili na vse mogoče in nemogoče naslove, ponarejali, zavajali, lagali in manipulirali,  protestirali in ropotali. Ko to ni pomagalo, so začeli groziti političnim, ideološkim in drugim podpornikom vlade; tudi s smrtjo. Divje nihajoči valovi sovraštva, ki jih sprožajo, kar trajajo. In bodo še, dokler ne dobijo želenega – oblasti. Od tam bodo nadaljevali, kjer so bili vsaj delno presekani. Z uveljavljanjem evolucijskega socializma, ki temelji na progresivnih doktrinah, smrtnih sovražnic svobode.  Socializem se je vedno in povsod zaletel v betonski zid. Eksperimentiranje s socialno pravičnostjo, kolektivizacijo in prerazporejanjem (kjer je večina tako pridobljenega bogastva vedno znova pristala v rokah socialistične elite) je posamezne države (vseh res ne) vedno vrnilo na pot naravnega razvoja družbe s temeljnimi vrednotami, kot so svoboda govora, nedotakljivost človeškega življenja, zasebna lastnina in omejena moč vlade. Levičarji danes resda ne posegajo po radikalnih (morilskih) metodah “spreobračanja” prebivalstva, kot so to počeli Stalin, Mao Cetung ali Tito, bolj se zanašajo na postopno indoktrinacijo, ki ji zvesto sledi medijski mainstream, in (v zadnjem času) grožnje drugače mislečim. To je kulturna vojna, ki jo v imenu svobodno zelo omejene liberalne demokracije spodbujajo levičarji. Z zelo softificiranimi prijemi  nadaljujejo svojo revolucijo tam, kjer je obstala po padcu Berlinskega zidu, ko se je zdelo, da je planet dovolj velik za različne poglede na svet. Mogoče se komu zdi pretirano, a prag državljanske vojne smo že prestopili. Meja mirnega spopada mnenj in stališč, kar je značilno za svobodne in demokratične države, je prečkana. Slovenski levičarji dokazujejo, da jim ne gre le za kulturno prevlado (to etapno zmago imajo v žepu), ampak si želijo politične moči zase in njihove podsisteme. Samo poglejte, kakšen preplah nastane, ko vlada dregne v financiranje (elitnih) nevladnih organizacij, čeprav (v zadnjem primeru) je bil predlog, da se davkoplačevalci sami in svobodno odločijo, kateri organizaciji bodo dali svoj del dohodnine. Zato tudi ne prenesejo, da bi vladal kdo drug, kot samo oni. Potem to moč refleksno (da bi ohranili prednost) uporabijo za omejevanje svobode in ustvarjanje nekakšne pravične družbe oziroma države. Prava eksplozivna zmes nastane, ko se med seboj parijo levičarske doktrine. Prej ali slej poči. In potem se sprašujejo in čudijo, kot že ničkolikokrat v zgodovini, kje se je zalomilo. Ko so pa dobro mislili. Pa ja. Kot da je tako težko razumeti, da je človek najbolj naraven, ko je svoboden. Jože Biščak Demokracija.si

Več

VIDEO: Epidemija covid-19 poskrbela, da se bo letošnje 61. ptujsko kurentovanje zgodilo le v virtualni obliki

15.01.2021

preberi več

Republiki Hrvaški kot pomoč ob potresu zagotovili mobilne hiške

11.01.2021

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: Darijan Košir ali Gregor Perič? Presodite sami!

10.01.2021

preberi več

Arheološko odkritje rimske peči na trasi daljnovoda Cirkovce-Pince

10.01.2021

preberi več

Za tiste, ki še verjamejo v partizanske bajke o Dražgošah! Zgodovinska resnica je povsem drugačna!

10.01.2021

preberi več

Alojz Glavač: Pred pomursko razvojno regijo so v novi finančni perspektivi pomembni infrastrukturni projekti

Svet Pomurske razvojne regije sestavljajo županje/župani vseh 27 občin v Pomurju in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti. Junija lani je za leto dni mandat predsednika prevzel župan Moravskih toplic Alojz Glavač. Da so razmere zaradi epidemije novega koronvirusa pred lokalne skupnosti in svet regije prinesle zahtevne izzive, ki so jih v danih okoliščinah vseeno uspešno reševali, je v pogovoru z Borisom Cipotom ugotavljal Alojz Glavač.  VIDEO: 

Več

Danes v živo ob 20.05: Aleš Ernecl in Bojan Požar. Tega se vam ne splača zamudit !

Več

Intervju: Koronavirus je prebolel tudi Jurij Zrnec. Tu je njegova izpoved!

"Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza," je pričevanje pričel Jurij Zrnec v izpovedi, ki ga je objavil ljubljanski UKC. Priljubljeni igralec Jurij Zrnec je pred kratkim prebolel okužbo z novim koronavirusom. Ker je zaradi prejšnjih zdravstvenih težav spadal v rizično skupino bolnikov, so ga zdravniki spremljali na daljavo, prek sistema telemetrije. K sreči je covid-19 prebolel brez zapletov, a je nekaj časa trajalo, da se je 42-letni Zrnec vrnil v običajno kondicijo, ki jo je pred okužbo vzdrževal tudi na fitnesu. A prav tam, se je izkazalo, je bil virus bolj "fit" od vseh varnostnih ukrepov.  O svoji izkušnji je igralec zdaj spregovoril tudi za UKC in pozval: "Pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj!"   KAKO JE PRI VAS POTEKALA BOLEZEN IN KAKO SE POČUTITE ZDAJ? Bolezen je k sreči potekala presenetljivo “v redu”: brez visoke vročine, brez kakšnih hudih znakov, če odmislim izgubo vonja. Težje se je bilo vrniti na delo, v gledališče, kjer je lahko precej naporno, saj zahteva 100-odstotnega človeka. Tam sem čutil, morda še zmeraj, precej upada v svoji kondiciji in nekakšen strah. Trenutno sem bolje, počasi se vračam v prejšnje stanje. VAŠE ZDRAVSTVENO STANJE SO ZARADI PREJŠNJIH OBOLENJ POZORNO SPREMLJALI NA DALJAVO ... Telemetrija je krasna stvar, način! Če je le možna. V mojem primeru sem bil sam svoj zdravnik (smeh) in bil s tem, na nek način, vključen v zdravljenje. ALI VESTE, KJE STE SE OKUŽILI? Pred kratkim sem izvedel in zdaj lahko skoraj z gotovostjo povem: na fitnesu*** (v tistem tednu je tam zbolelo 5 ljudi)! Naj pa poudarim, da so res vestno skrbeli za čistočo, razkuževanje ... ampak je bil virus bolj “fit”. KAKO STE SE POČUTILI, KO STE IZVEDELI ZA POZITIVEN BRIS? JE ZBOLEL ŠE KDO IZ VAŠEGA KROGA BLIŽNJIH IN PRIJATELJEV? Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza! Najprej sem pomislil, koga vse sem okužil naprej, morda celo življenjsko ogrozil (starša, drugi šibkejši člani razširjene družine). Prijatelj je moral celo odpovedati poroko! Če se malo pohecam, sem ga na nek način “rešil”, mu dal čas za ponoven razmislek (smeh). A k sreči ni zbolel, od ogromno možnih kandidatov, nihče. KAKO STE PREŽIVLJALI ČAS SAMOIZOLACIJE? Čas sem preživljal v izpopolnjevanju svojih kuharskih veščin in ob neštetih pogovorih, klicih. Ampak ni bilo tako težko, ker sem bil, kar se tiče počutja, v redu. Je bilo pa kot božični večer, ko sem lahko nesel ven smeti ven "v divjino”, pred blok. KAJ SPOROČATE DVOMLJIVCEM IN TUDI OSTALIM? Virus je in to je dejstvo! Dejstvo je tudi, da o vsem skupaj še vedno ne vemo veliko. Številke kažejo svoje. Kako, kaj in zakaj? Na vse odgovore bomo morali še malo počakati, kaj šele na cepivo. Do takrat pa: pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj! Naj pojasnim, da sem ravno zaradi svojih prejšnjih bolezenskih zapletov (tri pljučne embolije) in starejših družinskih članov letos odpovedal dopustovanje na hrvaški obali, saj je bilo, kot vsi dobro vemo, stanje zaskrbljujoče, številke obolelih pa močno "prilagojene"! Ostal sem doma, opravljal le nujne stvari, odhajal na sprehode in se predvsem izogibal gneči.   Juriju Zrnecu želimo še naprej veliko zdravja, uredništvo v fokusu    

Več

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

V noči iz četrtka na petek sta na drugem in zadnjem soočenju pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo v nedeljo, 3. novembra v Nashvillu pred televizijskimi kamerami pomerila aktualni predsednik ZDA Donald Trump in predsedniški kandidat demokratov Joseph Biden. Zaradi utišanih mikrofonov, ko je govoril drug kandidat, je minilo z veliko manj prekinitvami kot prvo v Clevelandu. Nashvill, drugo in zadnje soočenje Donalda Trumpa in demokratskega kandidata Joe Bidena pred predsedniškimi volitvami 3. novembra Staavnice še vedno na strani demokratskega kandidata Joe Bidena Po poročanju svetovnih medijev je Biden je napadel Trumpa zaradi slabega ukrepanja ob epidemiji covida-19, Trump pa ga je obtoževal korupcije. Soočenje je bilo verjetno zadnja priložnost za Trumpa, da spremeni dinamiko tekme, v kateri po anketah zaostaja za Bidnom, vendar pa Američanom ni toliko predstavil razlogov, zakaj naj mu zaupajo še drugi štiriletni mandat, kot jih je skušal prepričati, da bo Biden vse uničil. Po pričakovanju ga je napadel zaradi poslov njegovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem ter celo dodal trditev, da je Joe Biden dobival denar od Rusije. V oddaji aktualno na Nova24TV je nekdanji namestnik veleposlanika Slovenije v Washingtonu Vladimir Kolmanič poudaril, da je po zadnjem soočenju v Nashvillu še težko prognozirati volilni izid 3. novembra. Javnomenjske ankete še vedno dajejo prednost Bidenu, vendar Trump še ni rekel zadnje besede. Velik del ameriškega volilnega telesa, se bo šele zadnji trenutek odločal, koga voliti, če sploh stopiti na volišča. Lahko se bo ponovila zgodba iz leta 2016, ko so ankete javnega mnenja Trumpu namenile le nekaj odstotkov možnosti, da bo premagal demokratsko kandidatko Clintonovo. Socialna omrežja, zlasti twitter, na katerem ima Trump skoraj 100 milijonov sledilcev, lahko tehtnico premaknejo v njegovo prid. VIDEO: Vladimir Kollmanič o predsedniških volitvah v ZDA 3. novembra 2020 Sicer pa, ne glede na volilni izid, se lahko Trump pohvali s številnimi dosežki v 4. letih predsednikovanja: EDEN NAJVEČJIH DOSEŽKOV PR TRUMPA je in bo gotovo ta, da je EDINI izmed ZADNJIH 6 PR Z.D.A. IN PRVI PO PR CARTERJU, ki NI NAPADEL DRUGE DRŽAVE in NI ZAČEL NOBENE VOJNE Oz. OBOROŽENEGA KONFLIKTA (,kar je napovedal že na samem začetku svoje predvolilne kampanje). S tem je obvaroval na TISOČE ŽIVLJENJ AMERIČANOV in STOTISOČE DRUGIH ter PRIHRANIL BILIJONE DOLARJEV AMERIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV!  Poleg tega je posredoval pri dosegu sporazumov med IZRAELOM in ZAE in  Bahreinom ter med Srbijo in Kosovim, kakor tudi ukrotil S. Korejo. Zato so ga posamezni poslanci iz Norveške, Švedske in Finske ter skupina profesorjev prava iz Avstralije URADNO PREDLAGALI ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIR! Poleg tega:  TRUMP POLEG ZGORAJ OMENJENEGA v ZGODOVINI ZAPISAN KOT PREDSEDNIK, ki je:-OMOGOČIL PRVO DAVČNO REFORMO od leta 1986 ter VRSTO OLAJŠAV in SPODBUD;-OMOGOČIL ponoven ZAGON AMERIŠKE INDUSTRIJE in GOSPODARSTVA;-OMOGOČIL NAJVEČJO VREDNOST BORZNIH INDEKSOV;-OMOGOČIL NAJVEČJO STOPNJO ZAPOSLENOSTI IN NAJNIŽJO BREZPOSELNOST VSEH KATEGORIJ PREBIVALSTVA;-OMOGOČIL SPREJETJE TREH NAJVEČJI PRORAČUNOV ZA OBRAMBO V ZGODOVINI (skupno cca 2,2 bilijona USD) in s tem REVITALIZACIJO OBRAMBNIH SIL Z.D.A. (po 7-letnem obdobju stagnacije in nazadovanja), vključno z USTANOVITVIJO "VESOLJSKIH ENOT"; -OMOGOČIL PONOVNI ZAGON VESOLJSKEGA PROGRAMA Z.D.A. po 9-letnem zastoju;-OMOGOČIL ENERGETSKO NEODVISNOST Z.D.A., ki so postale tudi NETO IZVOZNICA ENERGENTOV; -RAZVELJAVIL SPORAZUM NAFTA in dosegel novega - USMCA-PREDLAGAL IMENOVANJA OKROG 300 SODNIKOV NA VIŠJI RAVNI in DVEH VRHOVNIH, kar je SENAT POTRDIL; v fazi pootrjevanja pa je še tretja - A. C. Barrett.-TUDI Z UKAZI SPODBUJAL RAZVOJ SREDSTEV za SPOPAD S KORONAVIRUSOM, VKLJUČNO Z ZDRAVILI IN CEPIVI, zaradi česar so AMERIŠKA PODJETJA tudi na teh področjih DOSEGLA VODILNO VLOGO V SVETU.   

Več

Intervju z Aleksandro Pivec

Aleksandra Pivec je zagotovo ministrica s precej debelo kožo. Lastna stranka ji je obrnila hrbet, mediji pa so ji v poletnih mesecih podtikali vse mogoče. V dnevih, ko je slovenska politika razdvojena zaradi imena Aleksandra Pivec, ko so jo člani lastne stranke takorokoč zatajili, ko se obeta nov kongres stranke DESUS in ko jo stranka ne želi več na mestu ministrice za kmetijstvo, zato so novinarski kolegi portala e-Maribor ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavili nekaj vprašanj: 1.   Kaj za vas pomenijo vsi napadi in deskreditacije zoper vas? To mi daje znak, da delam dobro in da sem očitno zaradi vse večje podpore ljudi na terenu postala moteč element v političnem prostoru mnogim. Tistim, ki se bojijo za izgubo glasov svojih volilcev, tistim, ki se bojijo razkrivanja nečednih dejanj iz preteklosti in tistim, ki jih tako silno moti vstop v desno sredinsko koalicijo. To vedenje pa mi daje še večjo moč in energijo ter prepričanje da v svojem delu in odnosu do njega in do ljudi, ki v moje delo verjamejo, vztrajam še naprej! 2.    So v stranki DESUS zmožni kulturnega dialoga z vami? V stranki DeSUS, predvsem v njeni bazi je veliko poštenih ljudi, ki mislijo enako, kot jaz in me pri mojem delu podpirajo. Žal se njihov glas, zaradi močnih negativnih posameznikov, ki se postavljajo v ospredje, pogosto premalo sliši. Vedno sem optimistična in upam da je še možno, da ta glas razuma in poštenosti zmaga in stopi v ospredje. Po naravi sem optimist. Pa vendar….Ko bom začutila, da kulturni dialog nima več prostora v naši stranki in so zmagale stare, negativne sile, bom svojo energijo usmerila drugam. 3.    Kakšno je vaše mnenje o predsedniku vlade in ali menite, da vas bo razrešil? Imamo odličnega predsednika, ki se je izkazal tudi v tako težkih zdravstveno socialnih in gospodarskih razmerah. Je dober strateg in načrtovalec politik, usmerjenih v cilje, ki jih znamo skupaj tudi dosegati. Zato verjamem, da bo tudi vedel strateško premisliti in načrtovati odločitev glede moje situacije. O njegovi odločitvi pa ne želim špekulurati. 4.    Se boste potegovali za nov mandat predsednice stranke in če vam ne uspe, ali boste odšli v drugo stranko? Dokler bom čutila zadostno podporo baze stranke iz terena, je moja odločitev, potegovati se za nov mandat predsednice stranke, moja dolžnost do njih, saj sem se k temu zavezala pred januarskim volilnim kongresom stranke. V kolikor bo glas nasprotno mislečih glasnejši in močnejši, bo to znak, da se je stranka popolnoma razdvojila in čas za nove odločitve in poteze. 5.   Bi prestopili v stranko SDS, če bi od nje dobili povabilo? To je hipoteticno vprasanje in nanj ne bom odgovorila. Pivčeva je tudi povedala, da dokler bo v  vrstah DESUS-a podpora baze močna, bo pripravljena vso svojo energijo usmerjati v njo. Ko pa bo začutila, da negativni del prevlada nad tem, zanjo v DESUS-u ni več prostora. Ker verjame, da lahko v političnem prostoru z dovolj podpore, ki jo izražajo številni, spreminja ustaljene politične prakse in dela politiko in politične spremembe po meri ljudi in s poštenimi ter istomislečimi ljudmi, ki nas je iz dneva v dan več, razmišlja tudi o lastni politični poti! Za ime stranke pravi, da je še čas. Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Mitja Grmovšek slika: arhiv Aleksandra Pivec/ Facebook    

Več

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti. V nadaljevanju objavljamo prevod celotnega intervjuja: Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti. Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam. Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.) Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe. Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu? Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti? Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.) Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.) Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo. Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva. Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno? Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva. Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces? Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb. Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi? Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami. Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi.  Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji? Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR. Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev. Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje? Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih. Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana. Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju. Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju? Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo. Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju? Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope. Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati. Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik. Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi? Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni. Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev? Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti. Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe? Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

Več

Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve. Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo. "Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi. Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje. Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus. Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve." Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa. "Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu. Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo. Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."   Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?   Danijel Krivec, foto Nova24tv "Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."   V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen? "Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo." K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus? "Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami." V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti. "Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi." Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva... "Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani. Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo... V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere. Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.   "Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali… Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit." Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.  "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani. Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo. Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."   Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV. "Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov." Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija? "V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado. Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe. Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."   Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19. "Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."   Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?   "Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."   Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja? "Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen. Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic." Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi. "Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja." Boris Cipot

Več

Dr. Milan Zver: Proračun EU 2021-27, pogoji, povezani s sredstvi za okrevanje, ne smejo povzročiti novih varčevalnih ukrepov

Tudi tokrat, četudi nam epidemija Covid 19 še vedbo "meša" štrene, smo pred kamere Evropskega utripa povavili dr. Mikana Zvera, EU poslanca ELS/EPP. Da je bil posebne pozornosti tokratnega plenarnega zasedanja EU parlamenta deležen nastop nemške kanclerke Angele Merkel in predsedovanja Nemčije Svetu EU v drugi polovici leta 2020, je v uvodu dejal dr. Milan Zver. Nemci so pod geslom “Skupaj za oživitev Evrope” odločeni soočenja z velikimi izzivi, ki jih je prinesla pandemija. Angela Merkel je izpostavila pet področij - temeljne pravice, solidarnost in kohezijo, podnebne spremembe, digitalizacijo in vlogo Evrope v svetu, na katerih moramo delovati, da bi iz trenutne krize izšli enotnejši in močnejši. Ob tem je dejala: “Nemčija je pripravljena izkazati izredno solidarnost”, in poudarila, da želi zgraditi Evropo, ki bo zelena, inovativna, trajnostna, bolj digitalna in konkurenčna. “Evropa je sposobna doseči velike stvari, če sodelujemo in solidarno stojimo skupaj.” Da so opredeljeni cilji nemškega predsedovanja še kako pomembni tudi za Slovenijo, je dejal evropski poslanec EPP/ELS dr. Milan Zver, kajti z nemškim predsedovanjem se začenja nov trio predsedovanja Svetu EU, ki ga bo nadaljevala Portugalska in ga v drugi polovici leta 31. decembra 2021 zaključila Slovenija. V pogovoru z dr. Milanom Zverom o sklepih EU parlamenta kar se tiče priprave proračuna EU za naslednjo finančno perspektivo. O njem bodo vseeno zadnjo besedo imeli posklanci. V okviru novega proračuna je pomembna postavka sklad  NextGenerationEU, ki je vreden 750 milijard evrov. Ta instrument bo vključen v okrepljen in prenovljen dolgoročni proračun EU, tako da bo v obdobju 2021–2027 v evropskem proračunu na voljo 1850 milijard evrov.   VIDEO: Dr. Milan Zver 

Več

Intervju: Dr. Andreja Valič Zver, kot trn v peti so leve vlade vse od ustanovitve SCNR 2008 zanj iskale "dokončno rešitev"

V oddaji Tema dneva na Nova24TV sem se pogovarjal z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Centra za narodno spravo SCNR, ki je vse od ustanovitve leta 2008 v času prve vlade Janeza Janše  posta nekak trn v peti levim vladam. V teh 12. letih so preživeli različne oblike pritiska. Pahorjev minister za pravosodje Zalar jim je odrekel sredstva za plače, drug minister jih je hotel preprosto pripojiti Muzeju novejše zgodovine... Vsi so iskali načine, kako onemogočati delovanje centra. Tudi tako, da so jim za vrat pošiljali redne in izredne revizije poslovanja, s katerimi so skušali doseči odvzem opravilne sposobnosti. A kljub temu so opravili ogromno dela: izdali številne publikacije, opravili obsežna raziskovanja, organizirali in soorganizirali vrsto dogodkov in se uveljavili na mednarodnem področju sodelovanjja....Skratka, s kadrovskim potencialom, ki ga premore SCNR, lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu!” VIDEO: Intervju z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR

Več

VIDEO: Epidemija covid-19 poskrbela, da se bo letošnje 61. ptujsko kurentovanje zgodilo le v virtualni obliki

15.01.2021

preberi več

VIDEO: Med prostovoljnimi testiranci na covid-19, ki jih opravijo v ZD Murska Sobota, je od 10 do 15% pozitivnih

7.01.2021

preberi več

Mariborsko zavetišče za živali tudi v božično novoletnem času deležno ljudske dobrote

30.12.2020

preberi več

Tvit za prebrat: Emil Rojc, župan Ilirske Bistrice, ki ga SD avantgarda meče iz stranke: "Ma, ke ste mone!"

10.12.2020

preberi več

V Državnem zboru soglasno sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin

7.12.2020

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

pred 7 urami
Dr. Vinko Gorenak: Policijske plače! Kaj je res ...
Pred dnevi sem že pisal o stavki Policijskega sindikata Slovenije – “pretežno šefovskega ...
(0)
pred 10 urami
Emil Rojc, iz Fajonkine SD izobčen župan Ilirske ...
Potem, ko so jurušniki Fajonkine Socialdemokracije izobčili/izključili iz partije ilirskobistriškega ...
(0)
pred 11 urami
Covid-19: Sobotna statistika novo okuženih morda ...
Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo soboto opravljenih 2.497 PCR-testov okužbe z novim koronavirusom, ...
(0)
pred 21 urami
Je bil "terorist" na frankfurtskem letališču, ki ...
Pozno sinoči se je na 1. potniškem terminalu mednarodnega letališča v Franfurtu pripetil incident, v ...
(0)
pred 1 dnem
Predsednik vlade Janez Janša: Bolj kot bomo resni ...
Uvodoma sta z voditeljem spregovorila o obvladovanju epidemije in navedbah imunologa dr. Alojza Ihana, ki da ne vidi ...
(0)
pred 1 dnem
Predsednik SMC Zdravko Počivalšek: “Odnosi na ...
KDO RES BRANI DEMOKRACIJO V SLOVENIJI? To je naslov komentarja, ki ga je na svojem facebook profilu objavil  ...
(0)