SI

Bilo je pred 30 leti, 13. junija 1991 ZIS začel carinsko vojno uveljavljati odlok o plačevanju carine

13.06.2021

preberi več

Bilo je pred 3o leti, 12. junija 1991 Markovičeve apokaliptične napovedi, sam bi paktiral s slovensko hudičevo opozicijo

12.06.2021

preberi več

Zaradi krive ovadbe vložena kazenska ovadba zoper Katarino Bervar Sternad in Natašo Pirc Musar

12.06.2021

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi dokument - kdo kaj skriva?

11.06.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska vlada enotna glede aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije

9.06.2021

preberi več

NOVICE

Bilo je pred 30 leti, 13. junija 1991 ZIS začel carinsko vojno uveljavljati odlok o plačevanju carine

13.06.2021

preberi več

Bilo je pred 3o leti, 12. junija 1991 Markovičeve apokaliptične napovedi, sam bi paktiral s slovensko hudičevo opozicijo

12.06.2021

preberi več

Zaradi krive ovadbe vložena kazenska ovadba zoper Katarino Bervar Sternad in Natašo Pirc Musar

12.06.2021

preberi več

Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi dokument - kdo kaj skriva?

11.06.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska vlada enotna glede aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije

9.06.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

24.10.2020

preberi več

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Evropski utrip

Dr. Milan Zver: Tanji Fajon ni uspel naklep blatenja Slovenije pred in med predsedovanjem Svetu Evrope

4.06.2021

preberi več

Franc Bogovič na konferenci o Globalnih pametnih vaseh o pomenu Pametnih vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo

3.06.2021

preberi več

Dr. Milan Zver za Poslančev dnevnik: O človekovih pravicah in svoboščinah

30.05.2021

preberi več

Novo priznanje za dr. Milana Zvera, izvoljen je bil za podpredsednika odbora CULT

27.05.2021

preberi več

Ekskluzivno video pismo iz Bruslja: Dr. Milan Zver o zgodovinskem uspehu projekta Erasmus + ki nosi njegov podpis

20.05.2021

preberi več

Evropski parlament - povezave

Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi dokument - kdo kaj skriva?

Piše: dr. Vinko Gorenak Pa smo tam. Že nekaj mesecev je v EU in širše, sploh pa v Bosni in Hercegovini in na Zahodnem Balkanu, govora o tako imenovanem “non paper” ali neobstoječem dokumentu, ki pa menda obstaja. Naši levičarski mediji in politiki so ga pripisali Janezu Janši, ki naj bi z njim na novo zarisoval meje med državami nekdanje juge, zlasti na območju Bosne in Hercegovine. Sedanja Janševa vlada je jasno zanikala, da nikoli ni niti pripravljala, ne obravnavala, kaj šele sprejela tak dokument. Jasno je tudi povedala, da ta trditev velja tudi za vse državne organe. A zavajanje naših levičarskih medijev in  politikov se je nadaljevalo in neresnica se je širila po Evropi. Kaj torej storiti? Odgovor je zelo enostaven. Neresnico najlažje utišaš z objavo resnice. In Janševa vlada se je na zadnji seji odločila prav to. Z edinega dokumenta, ki v vladnih arhivih na to temo sploh obstaja, je umaknila oznake tajnosti. To pa je dokument, ki ga je leta 2011 spisal Milan Kučan, ki je bil takrat posebni odposlanec takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja za Bosno in Hercegovino. Takratni predsednik vlade in sedanji predsednik države Borut Pahor se z umikom oznake tajnosti,  s tega dokumenta, ne strinja, kar seveda sploh ne razumem. Če v zapisu Milana Kučana ni nič spornega, potem ne vem, zakaj bi njegov zapis sploh še nosil oznako tajnosti, sploh pa zato, ker naj bi bil njegov zapis že objavljen v neki knjigi levičarskega zgodovinarja Boža Repeta. Vprašanje bi torej moralo biti, ali je Božo Repe kršil zakon, ko naj bi objavil poročilo Milana Kučana in ne zakaj je Janševa vlada umaknila oznake tajnosti s Kučanovega poročila o Bosni in Hercegovini. Toda zgodovina se ponavlja. Vsakih nekaj let, po letu 1991, se je v naši politiki pojavilo tako imenovano vprašanje trgovine z orožjem iz leta 1991. Osnovni krivec in dobičkar iz tistega časa, naj bi bil Janez Janša. Čeprav je že leta 1996 tožilstvo temeljito preiskalo vse dokumente na to temo in zavrglo vsak dvom o kakršnemkoli kaznivem dejanju na to temo (levičarski mediji in politiki še danes trdijo, da je ovadbo zavrgla Barbara Brezigar, kar je čista laž, zavrgel jo je neki tožilec, imena se v tem trenutku ne spomnim). Še pred dnevi sem poslušal bivšega predsednika države Danila Türka, ki je trobezljal prav to, torej o nerazčiščeni situaciji okoli trgovine z orožjem. V zvezi s tem naj se vrnem k trditvi, da se zoper laž lahko boriš le z objavo resnice. Tega smo se zavedali tudi aprila 2011, ko so levičarski mediji in politiki ponovno, ne vem več kolikokrat, začeli z obujanjem trgovine z orožjem. Bližal se je pač predvolilni čas. Poslanci SDS smo takrat zahtevali izredno sejo Državnega zbora, na kateri smo predlagali, da notranje ministrstvo, obrambno ministrstvo in predsednik države (ti imajo vse dokumente o tako imenovani trgovini z orožjem, ki pa so zaupni), z omenjenih dokumentov umaknejo stopnjo tajnosti in jih tako razkrijejo javnosti.   Ker sem bil takrat nosilec te točke dnevnega reda DZ, sem se ločeno sestal s tremi kriminalističnimi preiskovalci trgovine z orožjem, med njimi z Dragom Kosom, Marjanom Erhatičem in mislim, da s pokojnim Bojanom Gričarjem. Vsem trem sem ločeno zastavil  enostavno vprašanje: “Ali obstaja en sam dokaz, da je Janez Janša v zadevi trgovine z orožjem v žep pospravil en sam dinar, tolar ali nemško marko?” Javno sem tudi povedal, da bom v primeru pozitivnega odgovora izstopil iz SDS. Toda njihov odgovor je bil jasen: “Ne”. Toda naj ponovim, tajne dokumente, na temo trgovine z orožjem, ima lahko le notranje in obrambno ministrstvo, ter predsednik države. Notranja ministrica je takrat bila Katarina Kresal, obrambna ministrica je bila Ljubica Jelušič, predsednik države pa je bil Danilo Türk. Vsi trije so sporočili, da oznak tajnosti iz dokumentov o trgovini z orožjem ne bodo umaknili, ker bi to škodovalo interesom Slovenije. Enak sklep je sprejela tudi takratna leva politična večina v Državnem zboru. Po se vrnimo k resnici. Če bi bilo v trgovini z orožjem karkoli narobe, sploh pa če bi se z njo okoristil Janez Janša, bi bilo v njihovem interesu, da vse dokumente pokažejo javnosti. Toda za kaj takega se niso odločili. Že vedo zakaj. Nekaj podobnega se dogaja sedaj. Če tako imenovani “Non paper” , ki naj bi ga spisala ali sprejela ali razširjala Janševa vlada, potem naj ga objavijo in ne nakladajo. Če pa obstaja le dokument, ki ga je spisal Milan Kučan leta 2011 in govori o Bosni in Hercegovini in mejah na Balkanu, pa je tudi prav, da postane ta dokument javen. Bomo le vedeli pri čem smo. vir: vinkogorenak.net 

Več

Dr. Vinko Gorenak: A Tanji Fajon še niso povedali, da je za politično podzemlje "škart" roba!?

Piše dr. Vinko Gorenak: A Tanji Fajon še niso povedali    Tanja Fajon je zanimiva ženska. Leta in leta je bila “neodvisna” poročevalka javne RTV Slovenija iz Bruslja. “Neodvisna” sem namenoma zapisal v narekovajih, saj je jasno, da to nikoli ni bila. Evropski poslanci tistega časa vam bodo povedali, da je bila izjemno naklonjena levim političnim poslancem, pri desnih pa pogosto “ni bilo kamermana”, “ni bilo možnosti pravočasnega poročanja” v Ljubljano in podobno. Vse je torej bilo jasno že takrat. Leta 2009 pa je Tanja Fajon prekinila z “neodvisnim poročanjem” iz Bruslja in je postala evropska poslanka SD. Mandat evropske poslanke SD je zadržala vse do danes. Leta 2020 pa je postala “voditeljica” SD kot so jo poimenovali v SD. Čestital sem ji za njeno imenovanje. Ste presenečeni, ker te moje poteze ne razumete? Moja utemeljitev je jasna. Tanja Fajon z večino njenih izjav, ki so seveda uperjene proti SDS in Janezu Janši, SDS prinese nekaj deset ali celo sto glasov. Saj me razumete. Kaj povedo javnomnenjske ankete Tanja Fajon je zagotovo vesela ko vsak mesec pogleda javnomnenjske ankete. Osebno je po priljubljenosti čisto pri vrhu slovenskih politikov, Janez Janša pa je čisto na repu ali ga ankete sploh ne zaznajo. Tudi pogled na položaj njene stranke SD jo venomer razveseli. To, da je SDS v vseh anketah na prvem mestu, je za njo sicer problem, a se je z njim sprijaznila. Če je njena stranka na drugem mestu jo to venomer razveseli in hkrati razžalosti, če je na drugem mestu LMŠ in ne SD. Sploh pa jo razveseli seštevek strank SD, LMŠ, Levica in SAB. Seštevek teh strank ji pove, da bo postala predsednica vlade. To jo še posebej veseli in za tak položaj se je seveda pripravljena odpovedati bajne bruseljske plače in se zadovoljiti s slovensko plačo predsednice vlade,  nekaj nad 3000 evrov neto, bruseljske zaloge pač zadoščajo.   Tanja Fajon ima problem Tanja Fajon je prepričana, da bo postala predsednica vlade na tako imenovani proti Janša politiki. To je sicer teoretično mogoče, a njena koalicijska partnerica bo v tem primeru Levica, ki pa s svojim programom zahteva ukinitev zasebne lastnine in ukinitev parlamentarne demokracije, torej večstrankarskega sistema, torej nekaj takega kar se je zgodilo leta 1945/1946, kar pa je popolnoma protiustavno. Bomo z Levico torej dobili le eno politično stranko na oblasti, bo to Levica ali SD – velik problem za Tanjo Fajon. Vladati z Levico bo nemogoče, vladati brez nje pa prav tako. Česa pa Tanja Fajon še ne ve Stvari v Sloveniji, na levem političnem polu, pač ne nadzirajo leve politične stranke. In kdo jih nadzira? Pred leti smo tem silam rekli “strici iz ozadja”. Kasneje se je udomačil izraz “levi politični mafijozoti” in še kaj. Kakorkoli že, jaz bom te sile imenoval “levo politično podzemlje”. Nisem prepričan, da Tanja Fajon sploh razume pomen teh sil. Izkušnje iz preteklosti pa jasno povedo, da “levo politično podzemlje” odloča prav o vsem. Tudi o tem kdo bo zmagal na volitvah in kdo ne, kdo bo predsednik vlade in kdo ne. Vpliv ima seveda na levo politično sceno na desno pač ne. Leta 2011 so tako odločili, da bo na volitvah zmagal Zoran Jankovič in je, leta 2014 so odločili, da bo na volitvah zmagal Miro Cerar in je, leta 2018 so odločili, da bo na volitvah zmagal Marjan Šarec, a ni zmagal,  ampak je postal proti Janša predsednik vlade. In tu Tanjo Fajon čaka past, ki ji jo bo nastavilo levo politično podzemlje. Tam natanko vedo, da je Alenka Bratušek izgubljena zgodba, prav tako vedo, da je Miro Cerar izgubljena zgodba, enako velja za Marjana Šarca, natanko tudi vedo, da je Tanja Fajon popolnoma napačna investicija, zato so v dilemi, ali naj stavijo na nekoga od obstoječih ali naj iščejo nov obraz. Dva med njimi Aleksander Čeferin in Tomaž Vesel, sta jim že padla v vodo, zato so v dilemi kako in kaj naprej. Ampak Tanja Fajon tega še ne ve.

Več

Sposojeni komentar: Jože Biščak - Ne bojte se slabih besed slabih ljudi

Alem Maksuti je nekakšen slovenski Raj Patel. Ali obratno. Niti ni pomembno. Slovencem rad pridiga, kako naj živimo v svoji državi, kaj lahko počnemo in česa ne smemo. Pljuva po vsem, kar samo diši po narodno zavednem, avtohtoni kulturi in tradiciji. “Najboljše, kar človek lahko naredi za domovino, je, da se je odreče,” je zapisal na družbenem omrežju Twitter. Tudi izbor njegovih besed je temu primeren. “P**da” ali “j**em ti mater” sta njegovi stalnici, le da on ne uporablja zvezdic, kot to počno spodobni ljudje. To je razumljivo. DNK južno od Kolpe pač naredi svoje. In najbrž si tudi sam ne more pomagati. Nerazumljivo je, da Maksutija nacionalna televizija predstavlja kot verodostojnega analitika in mu za sejanje sovraštva do slovenstva namenja zavidanja vredno minutažo. “Slovenec” je nedavno osamosvojitveno vojno označil za teroristično dejanje, osamosvojitelje za teroriste. Zanj so goveja juha, štruklji in tradicionalna narodna glasba fašistični in imbecilni domoljubni simboli. Pri uglednih televizijskih mrežah taka oseba ne bi prišla niti do vratarja. Ampak TV Slovenija ni ugledna, zato je na njenih programih videti vse mogoče. Poleg številnih apologetov kulture preklica, sodobnega modnega trenda levičarstva, tudi Maksutija. Očitno ni več daleč čas, ko bo tudi potica, tradicionalna praznična slovenska sladica, označena za ksenofobno, malodane rasistično. Glede na to, da poročila o potici (povitici) segajo v srednji vek, je to za progresivne še en dokaz več o njeni temačni preteklosti, s katero je treba dokončno obračunati. Kot na začetku omenjeni Raj Patel, ki po rodu ni iz ZDA, države, ki ga je gostoljubno sprejela medse, in bi Američanom pridigal o jabolčni piti, tej ikonični jedi onkraj luže. Kot pravi progresivni demagog, ki ga morajo imenovati »učenjak«, se je znotraj gnilih možganov socialne pravičnosti spravil odpravljati hudičevske krivice in pito označil za ostanek kolonializma, za zatiralsko orodje zahodne civilizacije. Ne samo to. Pita je rasistična, pripoveduje zgodbo o zatiralski naravi bele rase. Za Raja, ki je indijskega rodu, predstavlja vzorčen primer »nepravičnosti v hrani«. In jablana, ki rodi jabolko? Ah, ta je šele vir zla. Drevo je znak okupacije, ne pa zdrave hrane, je prepričan. »Plemenitim divjakom« je bilo vsiljeno, idilična plemena so z jablanami zasužnjili. Blodnje zagorelega Raja v levičarskem Guardianu so smrtne resne. Ko gre za svet boj proti takemu »zatiralskemu orodju krščanske civilizacije«, kot sta jablana in jabolčna pita, smeh izgine z obraza. Ne, krivice je treba odpraviti, tiranijo belega človeka zatreti, četudi bo treba posekati vse jablane, mar ne? Pravzaprav je že težko slediti vsemu, kar si izmislijo. V svoji progresivni dogmi so tako hitri, da dobesedno vsak dan najdejo novega sovražnika, ki mu na podlagi abstraktnih pojmov naprtijo krivdo za vse, kar jim v danem trenutku pade na pamet. Tudi pri svojih podpornikih niso izbirčni. Na zadnjem petkovem »protestu« so lahko dobronamerni ljudje z grozo opazovali, da so se klasičnim kriminalcem v »boju proti vladi« pridružili še potencialni teroristi. Človek ne more verjeti, koliko Palestincev je nenadoma v Sloveniji. Bilo je skoraj tako kot sredi Hamasove zalege v Gazi. Jasno se je pokazalo, da Hamas ni nikakršno uporniško palestinsko gibanje, ampak morilski stroj, ki želi popolno nadvlado islama, ki se pospešeno izvaža tudi v Evropo. Jože Biščak, odg. urednik Demokracija.si  

Več

Komentar dr. Vinko Gorenaka o tem, kako POP TV laže in žali oba poslanca narodnosti

Na https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-glasovanju-poslanca-narodnih-manjsin-sta-postala-jezicek-na-tehtnici-manjsinske-vlade.html so danes zapisali: “V poslanskih skupinah so po zavrnitvi predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše različno ocenili, ali rezultat kaže, da večine v DZ nima vlada ali opozicija. Za SDS je rezultat pričakovan, predlagatelji pa so ponovili, da imamo “viseči” parlament in je čas za volitve. Po ocenah poslancev LMŠ se je zdaj dokončno pokazalo, da sta poslanca narodnih manjšin postala jeziček na tehtnici manjšinske vlade, ki “ji rešujeta vse, kar predlaga v DZ”. Avtorja sta U.Z/STA. Trenutna manjšinska predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Felice Žiža in Ferenc Horváth Zapisano je seveda čista laž pa naj jo je lansirala STA, ki je samooklicano tako neodvisna ali novinar/ka POP TV. Naj vas v nadaljevanju seznanim  z resnico, ki pa je seveda preverljiva in dokazljiva. Poslanca narodnosti vedno podpirata vsako vlado V času samostojne Slovenije se je nekako oblikovalo nenapisano pravilo, da poslanca narodnosti podpirata vsako vlado. Za tako ravnanje imata tudi pokritje v sklepih organov narodnih skupnosti in s tem ni nič narobe. Če tokrat podpirata vlado Janeza Janše, kamor je seveda povsem naravno šteti tudi ustavno obtožbo predsednika vlade s tem ni nič narobe, saj izpolnjujeta zaveze organov narodnih skupnosti. Kaj pomeni biti jeziček na tehtnici To pomeni, da bi imela poslanca narodnosti odločilna glasova pri tem ali bomo imeli desno ali levo vlado. Ostaja pa dejstvo, da ko vlado imamo jo poslanca narodnosti podpirata. Tudi v tem pogledu včeraj ob glasovanju o ustavni obtožbi sploh nista bila jeziček na tehtnici. Če poslanca narodnosti med mandatom podpirata vladne ali opozicijske zakone pa njima ni mogoče očitati, da sta jeziček na tehtnici. Rezultat glasovanja o ustavni obtožbi Janeza Janše Včerajšnji rezultat glasovanja o ustavni obtožbi je bil naslednji. Le 42 poslancev je glasovalo za ustavno obtožbo, 44 pa jih je bilo proti. Toda ne bodite neumni, če bi vsi poslanci koalicije in SNS in DESUS, pa tudi poslanca narodnosti pred glasovanjem odšli domov in sploh ne bi glasovali, ustavna obtožba še vedno ne bi bila izglasovana, saj so predlagatelji morali zbrati 46 glasov, zbrali pa so jih 42. Torej tudi če bi dobili oba glasova poslancev narodnosti, ne bi bilo dovolj za ustavno obtožbo. Poslanca narodnosti sta bila le leta 1997 res jeziček na tehtnici! Po volitvah leta 1996 je nastopilo dolgotrajno obdobje oblikovanja nove vlade. Ta se je oblikovala šele v začetku leta 1997. Janez Drnovšek je s svojimi podporniki zbral 43 glasov, desna stran parlamenta pa je zbrala 45 glasov, zato je kazalo da bomo dobili desno vlado (poslanca narodnosti nista šteta). Toda poslanca narodnosti sta takrat prvič in zadnjič odigrala jeziček na tehtnici in sta stopila na Drnovškovo stran, ki tudi z njunima glasovoma ni imel 46 glasov. Zato so “kupili” glas Cirila Pucka, ki je takrat pripadal Krščanskim demokratom in Drnovšek je oblikoval vlado s 46. glasovi. Imamo res viseči parlament? Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Tistim, ki govorijo, da imamo viseči parlament je treba jasno povedati, da njihova resnica ni čista resnica. Če odštejemo glasova obeh poslancev narodnosti ima leva stran parlamenta 43 glasov desna pa 45 glasov. Parlament torej ni enakomerno viseči ampak je nagnjen hudo v desno. Če pa k temu brez očitkov poslancema narodnosti, da sta jeziček na tehtnici, ker res nista, dodamo še njuno podporo vladi, za kar imata pooblastila njunih narodnostnih skupnosti, potem je stvar več kot jasna. Kaj pa razrešitev Zorčiča! Seveda bodo dominantni mediji in leva stran parlamenta s prstom kazali na poslanca narodnosti, če bi Zorčič pač padel in bi vsaj eden od poslancev narodnosti glasoval za njegovo razrešitev. Sploh se ne ukvarjam s vprašanjem kako bosta glasovala, saj je to njuna ustavna pravica. Toda Zorčič ni predsednik vlade ampak predsednik DZ. Tudi če bi podprla njegovo razrešitev s tem ne bi bila jeziček na tehtnici v smislu podpore nastanku ene ali druge vlade. Pri nas se pač rado meša jabolka in hruške. Ko levi oblikujejo koalicijo in vlado mora biti predsednik parlamenta iz koalicije, ko pa imamo desno sredinsko vlado, pa ni potrebe, da je predsednik parlamenta iz  vrst vladne koalicije.

Več

Dr. Vinko Gorenak: kriminalistično tožilska sramota imenovana Franc Kangler

Dr. Vinko Gorenak: kriminalistično tožilska sramota imenovana Franc Kangler Pred več kot desetimi leti sem bil poslanec in kot poslanec tudi član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) Državnega zbora. To je bil čas, ko so naši levosučni mediji na debelo poročali o odličnih akcijah mariborskih kriminalistov in tožilcev, ki so “končno” stopili na prste mariborskemu županu Francu Kanglerju. Že takrat se mi je zdelo precej sumljivo, vsak župan, kot tudi drugi odgovorni posamezniki na vodilnih položajih, pogosto hodijo po robu zakona. Mogoče je že kaj narobe sem si mislil takrat. Toda kazenske ovadbe zoper Franca Kanglerja so padale in padale, množile so se kot gobe po dežju. Že takrat mi je bilo jasno, da je v tem primeru nekaj hudo narobe. Moji sumi so se potrdili, ko sem v vlogi člana (KNOVS), obiskal kriminalistično policijo v Mariboru. Poleg tega, da je vse postopke zoper Kanglerja odobril sodnik Janez Žirovnik, pred sodniško funkcijo je bil namestnik šefa SOVE, Franc Kangler pa je bil v vlogi poslanca DZ, ki jo je opravljal preden je postal župan, v vlogi člana KNOVS, nadzornik Janeza Žirovnika, je bilo sumljivega še veliko več. Preden kriminalisti začno določene predkazenske postopke, običajno morajo pridobiti nekatere podatke o osumljencih. Najpogosteje je to telefonska številka osumljenca in določeni drugi podatki, ki kažejo na eventualno kriminalno početje osumljenca. V pregledanih spisih Franca Kanglerja je bilo mnogo čudnih podatkov. Običajno so bili to uradni zaznamki kriminalistov, v stilu: “Srečal sem neznanca, ki mi je zaupal telefonsko številko osumljenega Franca Kanglerja….. Neznanec mi je zaupal, da osumljeni Franc Kangler, menda počne to in to, ter podobno”. Ali je vas na ulici kdaj srečal neznanec in vam je zaupal mojo telefonsko številko, ali vam je morda neznanec začel razlagati kaj o meni? To so seveda pravljice, ki so si jih kriminalisti izmišljali, sodnik Janez Žirovnik pa je na tej osnovi začel izdajati odredbe za prisluškovanja in druge ukrepe zoper Franca Kanglerja. Moji sumi so se še potrdili leta 2012, ko sem bil notranji minister. Takrat me je v avtokampu Ptuj, moji varnostniki takrat tega niso vedeli, ker sem jim to prikril, obiskal zaposleni na Policijski upravi Maribor. Njegovega imena seveda ne morem in ne smem objaviti. Osupel sem bil nad njegovo pripovedjo. Povedal mi je, da je vodja kriminalistov v Mariboru sklical sestanek, ki ga je začel takole: “Fantje koga bomo zjebali”. Čez teden dni je vprašanje ponovil. Odločili so se za Franca Kanglerja in začelo se je. Hudo mi je bilo, v vlogi notranjega ministra, sem leta 2012 Franca Kanglerja dvakrat sprejel. V kriminalistični policiji so mi očitali, da sprejemam “kriminalca” in da se za notranjega ministra to ne spodobi, seveda pa je bil to “nož v hrbet kriminalistom”, ki naj bi jih moje dejanje demotiviralo. Morda mi bo kdo očital, da je bilo takrat tožilstvo podrejeno meni, kriminalistična policija pa tako ali tako, morda bo kdo zapisal, da nisem naredil nič in da kriminalistov in tožilcev nisem ustavil. Ja seveda, zakon daje absolutno avtonomijo tako kriminalistom, kot tudi tožilcem pri vodenju predkazenskih postopkov. Pa smo tam, če bi usta odprl v smeri nasprotovanja postopkom zoper Franca Kanglerja, bi me kazensko ovadili, ter seveda zahtevali mojo razrešitev, da ne govorim o uličnih protestih, ki so se takrat dogajali, ti bi dobili neslutene razsežnosti. In kaj se dogaja te dni? Kriminalisti in tožilci so zoper Franca Kanglerja sprožili 24 kazenskih postopkov. Danes je na sodišču padel zadnji kazenski postopek. Franc Kangler je sodno opran vsake krivde. Povejmo drugače. Kriminalistično tožilska stroka je zoper Franca Kanglerja zlonamerno sprožila 24 kazenskih postopkov, za katere so vedeli da ni kriv. Je to kriminalistična in tožilska stroka? Ne ni, vsaj zame ne. Tudi zato se mi želodec obrača, ko poslušam “kvazi” policijske in tožilske strokovnjake, ki trobezljajo o stroki in stroki, ter seveda o nedopustnem vmešavanju politike v njihovo stroko. Absurd vseh absurdov pa seveda je, da sta tako takratni prvi mariborski kriminalist in tožilec napredovala na državno raven, prvi je postal šef slovenske policije, drugi pa šef tožilstva. Imen vseh kriminalistov in tožilcev, ki so zlorabili svoj položaj in zoper Franca Kanglerja spisali 24 lažnivih kazenskih ovadb, namenoma ne objavljam, saj bi zagotovo bil krivičen, ker vseh njihovih imen ne znam navesti. Mnogi so že upokojeni, mnogi pa še kar naprej govorijo o stroki, ki to seveda ni. Vsem njim pa namenjam nekaj vprašanj in priporočil: Ali vas je kaj sram svoje “stroke” ki ji jaz pravim zloraba položaja, v primeru 24. lažnivih kazenskih postopkov, ki ste jih sproducirali zoper Franca Kanglerja? Ali se mu je kdo med vami opravičil ali se mu še bo? Ali podobne stvari počnete tudi v primeru drugih državljanov? Kako kaj vaša vest, lahko mirno spite ob misli, da ste nedolžnega človeka, kar 24 krat hoteli poslati v zapor? Še vedno mislite, da predstavljate stroko? Mladim kriminalistom in tožilcem pa svetujem: Nikoli ne posnemajte svojih kolegov, ki so sodelov ali v krivičnih postopkih zoper Franca Kanglerja. vinkogorenak.net

Več

Komentar dr. Vinka Gorenaka: Ko začnejo levičarji groziti samemu sebi

V nenavadni situaciji smo. Splošno stanje v družbi je približno naslednje. Če se cepiš proti COVID19 si desničar, če se ne, si levičar. Če nosiš masko si desničar, če je ne nosiš si levičar. Če ne protestiraš si desničar, če protestiraš si levičar. Če podpiraš demokratično državo Izrael, ki se brani pred teroristi, si desničar, če podpiraš teroristično organizacijo Hamas (to je leta 2015 razglasila EU z našim strinjanjem), si levičar. Če si cepljen proti COOVID19 si prenašalec bolezni, če nasprotuješ cepljenju, pa si zaščitnik ljudskega zdravja. Kar se mene tiče je to narobe svet. Mislim, da je bilo tam nekje leta 2015 (lahko prej ali kasneje), ko sem se z znanim levičarjem Ronijem Kordišem na Twitterju zapletel v nekakšen verbalni spopad. Nič posebnega nihče med nama nikomur ni grozil. V nekem trenutku pa sem ga povabil v Državni zbor, saj sem bil takrat poslanec. Na moje presenečenje je vabilo sprejel in prišel, jaz pa sem ga sprejel. Le zakaj se zapriseženi levičarji in zapriseženi desničarji, kar midva sva, ne bi smeli pogovarjati. Prijeten pogovor sva imela, poln seveda nestrinjanja, a kaj zato, tudi tisti, ki se med seboj ne strinjamo, se lahko vsaj pogovarjamo. Na koncu pogovora me je zaprosil za fotografijo “selfie”. Naredila sva ga na njegov telefon. Jaz ga nimam. On pa ga je po srečanju objavil na TW profilu. Nič zato, mislil sem si, da oba sporočava le eno, da se zapriseženi levičarji in desničarji lahko normalno pogovarjamo. Toda nihče z desne strani mene za to potezo ni kritiziral, se je pa vsul plaz kritik na njega, da laže, da si izmišlja in podobno. Nekaj ur sem počakal nato pa na TW profilu objavil, da Roni Kordiš ne laže in da je bil res pri meni v Državnem zboru na obisku. Nekateri njegovi kritiki so nehali z napadom nanj, nekateri pa so ga zaradi obiska še bolj obsojali. Le zakaj, ker se levičarji in desničarji ne bi smeli pogovarjati. Bolano. Z Ronijem Kordišem v nadaljevanju seveda nisem imel nobenih stikov, tudi potrebe za kaj takega ni bilo z moje strani, verjetno pa tudi z njegove ne. Med letoma 2018 in 2020 sta minili dve leti od moje upokojitve in leta 2020 je nastopil čas moje reaktivacije in ponovno sem se zaposlil v Kabinetu predsednika vlada Janeza Janše. Ne spomnim se točno kako, a na TW profilu sva se z Ronijem Kordišem ponovno “srečala”.   Ponovno sem ga povabil na kavo, a je odklonil z obrazložitvijo, da ga bodo “njegovi” kritizirali. To sem popolnoma razumel. Njega bi levičarji res kritizirali, če bi šel z menoj na kavo, mene zagotovo desničarji ne bi kritizirali. Taka je pač situacija. A glej ga zlomka. Zapriseženi levičar Roni Kordiš se je pred dnevi cepil proti Covid19. In kaj se mu je zgodilo? Za zaprisežene levičarje, kar je tudi sam, je postal “reva, plačanec, ki vabi ljudi v smrt in podpira Janeza Janšo”. Noro, noro in noro, pa ne s strani Ronija Kordiša, zapriseženega levičarja, ki se je cepil proti Covid19, ampak s strani skrajnih levičarjev, ki ga zato obsojajo. Njegov zapis o tem lahko prebereta na: (https://www.had.si/blog/2021/05/14/ker-sem-se-cepil-sem-reva-placanec-vabim-ljudi-v-smrt-podpiram-janeza-janso-zanimivi-ucinki-cepiva/) Pa srečno moj politični konkurent, skrajni levičar Roni Kordiš, veliko zdravja vam želim, na kavo pa vas ne upam povabiti, pa ne zaradi mojih pristašev ampak zaradi vaših. Ostanite zdravi. vinkogorenak.net

Več

Bilo je pred 30 leti, 13. junija 1991 ZIS začel carinsko vojno uveljavljati odlok o plačevanju carine

13.06.2021

preberi več

Minister dr. Logar na obisku v Republiki Koreji za okrepitev sodelovanja in odprtje veleposlaništva

8.06.2021

preberi več

Predsednik vlade Janez Janša: Investicija v nov papirni stroj v Palomi predstavlja strateško dodano vrednost

8.06.2021

preberi več

Bilo je pred 30 leti. 8. junij 1991 Vrh NATA v Kobenhavnu z deklaracijo v podporo državam vzhodne in srednje Evrope

8.06.2021

preberi več

Ministrstvo za obrambo bo logistično in tehnično podprlo gasilsko olimpijado, ki bo leta 2022 v Sloveniji

6.06.2021

preberi več

Ekskluzivno video pismo iz Bruslja: Dr. Milan Zver o zgodovinskem uspehu projekta Erasmus + ki nosi njegov podpis

Na tokratnem majskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je po dobrem letu dni, razlog je seveda pandemija novega korona virusa, fizično sodeloval tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. V video pismu, ki ga je poslal redakciji spletnega časopisa vfokusu.si, je spregovoril o prvih vtisih neposredne udeležbe na majski plenarki, predvsem pa o zgodovinskem uspehu, ki nosi njegov podpis in sicer o rekordnih proračunskih sredstvih, ki jih je zagotovil za program Erasmus + v proračunskem obdobju do leta 2027.  Program Erasmus + bo imel na voljo več kot 28 milijard evrov iz različnih virov, dvakrat več v primerjavi s prejšnjim sedemletnim obdobjem, ko je imel na voljo 14,7 milijarde evrov Lep pozdrav v Bruselj! Tudi evropske institucije so bile marca lani zaradi pandemije novega koronavirusa prisiljene preiti na "delo od doma!" Ugotovitev seveda velja tudi za Evropski parlament, odbori in komisije ter seveda mesečna parlamentarna zasedanja so se odvijala na daljavo. - Na dnevnem redu tokratne plenarke je bilo tudi potrjevanje novega programa Erasmus + za obdobje 2021-27. Kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta ste vodili pogajanja s Svetom in Komisijo. Kako so potekala pogajanja? Kaj prinaša novi program? VIDEO:   - Dr. Zver, leto dni je tega, kar ste zaradi epidemioloških razmer spakirali kovček, se preselili v domovino in svoje poslanstvo evropskega poslanca opravljali od doma. Vrnitev v Bruselj in fizična prisotnost na tokratni plenarki sta prav gotovo prinesli neke nove izkušnje. Kakšen Bruselj vas je dočakal? - V okviru razprav o zunanje političnih temah ste poslanci razpravljali tudi o Strategiji EU za Izrael in Palestino. Kako Vi ocenjujete razmere na Bližnjem vzhodu ob ponovni eskalaciji konflikta med Izraelom in Palestino? - Kako v Bruslju obravnavajo dogajanja v Sloveniji? Ali evropske inštitucije nasedajo lažnim oziroma fake novicam, ki jih iz Slovenije sprožajo levičarski mediji in novinarji. VIDEO:

Več

VIDEO: Sreda v sredo s Tonetom Krkovičem in Alešem Hojsom, za osvežitev zgodovinskega spomina na čas osamosvajanja 1991

Spoštovani! Iz dneva v dan vse bolj ugotavljam, da je zgodovinski spomin na dogajanja, ki so sprožila osamosvojitveni proces slovenskega naroda izjemno površen in pomankljiv. Zlasti to velja za mlajše generacije, ki pa zanimivo, več vedo o dogajanjih med 2. SV oziroma med NOB 1941/45. Kdo je zato kriv, verjetno mi kot generacija, ki je bila tako ali drugače vpeta v osamosvitvena dogajanja, šolski sistem, ki temu obdobju ne posveča ustrezne pozornosti, zlasti pa MSM mediji, ki v letu, ko slavimo 30 let sanostojne države, naklepno ignorirajo posamezne ddogodke, kar pa je še huje, iščejo najmanjšo možnost, da blatijo obraze, ki so nas pripeljali skozi viharne čase v samostojno državo Slovenijo. Sam sem se  skozi novinarsko delo ves čas trudil opozarjati na dogajanja tega časa, tako preko spletnega časipisa VFOKUSU.SI in v oddajah Sreda v sredo.  Oddaja Sreda v sredo z brigadnim generalom Antonom Krkovičem, prvim poveljnikom Maneverske strukture narodne zaščite in prvim poveljnikom SV, sicer pa predsednikom Društva Moris Kočevska Reka in Alešem Hojsom, predsednikom VSO, je bila sicer posneta junija 2018, ko smo proslavljali 27. Dan državnosti. V njej smo se pogovarjali o času slovenskega osamosvajanja, o aferi Mrlak oziroma o gonji, ki so jo zoper Krkoviča sprožili v zvezi z njegovim domnevnim ukazom o sestrelitvi sovražnega helikopterja agresorske JLA, ki ga je pilotiral slovenski pilot Tone Mrlak. Ker se tudi letos,  obdobju pred 30. Dnevom državnosti znova krepijo različni napadi na osamosvojitelje in domoljube, ki so sodelovali v procesu osamosvajanjanin gradnje nove, demokratične Slovenije, ponujam v ogled  pogovor z obema akterjema. V arhivu oddaj Sreda v sredo bom pobrskal in v naslednjih dneh objavil posnetke pogovora z osebami, ki so tako ali drugačne zaslužne za slovensko osamosvojitev. Boris Cipot 

Več

Janez Janša v intervjuju za španski El Correo: Razlika med komunizmom in demokracijo je razlika med gulagom in svobodo

Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za španski medij El Correo spregovoril o njegovem nastopu v Evropskem parlamentu, kjer je evropska poslanka Sophie in't Veld, ironično prek skupine, ki naj bi zagovarjala svobodo govora, izvedla grobo cenzuro njegovega nagovora, prav tako pa je bilo v intervjuju govora o dogajanju v Evropski ljudski stranki, pa tudi o komunističnih časih v Sloveniji in širjenju komunističnih idej v Španiji ter o slovenski polpretekli zgodovini. Prevod intervjuja s predsednikom vlade objavljamo v nadaljevanju. V zadnjem času ste bili deležni cenzure v Evropskem parlamentu, ravno v razpravi, v kateri so vašo vlado obtožili, da cenzurira in napada medije. Kaj drži o teh obtožbah? Kdo stoji za to kampanjo? Res je nepredstavljivo, da je bila evropska javnost priča cenzuri, ki jo je v imenu največje demokratične institucije v Evropi izvajala evropska poslanka Sophie in't Veld, ironično prek skupine, ki naj bi zagovarjala svobodo govora. Slovenska vlada svobodo govora in svobodo medijev jemlje zelo resno in ne odobrava cenzure, še posebej zato, ker je med Slovenci še vedno zelo živ spomin na čase, ko so morali novinarji pred objavo pošiljati svoja besedila v komunistični štab. Tudi nekdanji režim me je privedel pred vojaško sodišče in zaprl ravno zaradi uresničevanja moje pravice do svobode govora, kar je tudi eden glavnih razlogov, zakaj se ne strinjam s takimi dejanji. Kar zadeva svobodo medijev in svobodo govora, je Slovenija v času desnosredinskih vlad najvišje na lestvici medijske svobode, kar velja tudi za indeks demokracije. Trditev, da so novinarji pod to vlado zatirani in cenzurirani, preprosto ne drži, kar bi bilo jasno vsakemu Špancu, ki bi teden dni skupaj s prevajalcem spremljal slovenske medije. Tako kot mnoge druge škandale tudi ta očitek o zatiranju medijske svobode tranzicijska levica izvaža v tujino samo zato, da jo lahko ponovno uvozi v našo državo in tako v družbo vnese dodatno nestabilnost in nemir. Ste v tej zadevi prejeli podporo svoje skupine, Evropske ljudske stranke (EPP)? Odziv Evropske ljudske stranke je bil precej medel. Ko gre za cenzuro in svobodo govora, bi od EPP pričakoval več in tudi večjo angažiranost drugih strank v Evropskem parlamentu. Če sem iskren, pričakoval sem, da se bo vsaka skupina v Evropskem parlamentu jasno postavila proti cenzuri. Vodja vašega kabineta Peter Šuhel je v odprtem pismu zapisal, da cenzura v Evropskem parlamentu spominja na trpljenje v nekdanji komunistični Jugoslaviji. Viktor Orban je prav tako primerjal EU in ZSSR. Se strinjate s temi pogledi? Če se, kaj mislite, da je razlog za ta totalitarni premik v EU? Manj pomembno je, kako imenujete dejstvo, da predsedujoča ne dovoli premierju suverene države, da predstavi svoje argumente v času, ki mu je bil dodeljen za razpravo. Ključno pri tem je, da obsojamo takšna dejanja. Ta incident je še posebej problematičen za Evropski parlament, ki bi moral biti simbol demokracije EU. Na žalost smo tudi v drugih forumih EU opazili podobno neskladnost z demokratičnimi načeli in načeli EU. Na primer nedavna odločitev COREPER, da se izogne ​​vetu treh držav članic, ki so želele povečati element solidarnosti pri določeni odločitvi, povezani s covidom. To so zaskrbljujoči dogodki. Slovenija ima z Madžarsko zelo dobre odnose, z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom pa vas veže tesno prijateljstvo. Kaj menite o sedanji demonizacijski kampanji proti Madžarski in Poljski? Ali verjamete, da bi ta kampanja lahko pripeljala do razpada Evropske unije? Slovenija ima odlične odnose z vsemi preostalimi 26 državami članicami EU. Pred nekaj meseci mi je hrvaški premier odstopil svojo glasovalno pravico in me prosil, naj v Evropskem parlamentu govorim v njegovem imenu, ker ni bil prisoten zaradi okužbe s covidom. To se zgodi le med močnimi zavezniki. Ustanovni očetje so gradili odnose v duhu medsebojnega spoštovanja, ki temelji na priznavanju enakega dostojanstva vsakega naroda in države. Na podlagi teh vrednot in načel se je Evropa združila v vsej svoji raznolikosti. Če ne bomo zvesti tej modrosti ustanovnih očetov, so lahko dediščina, ki so nam jo zapustili, in koristi, ki jih imamo od nje, resno ogrožene. Izstop Združenega kraljestva iz EU nam mora biti v zadostno opozorilo. Kaj menite o odhodu Orbana in Fidesza iz Evropske ljudske stranke? Kako vidite prihodnost konservativne desnice v Evropi? Najprej bi rad podčrtal, da je politika dinamična stvar in da mora biti odzivna na družbene spremembe. Tradicionalne politične postavitve, npr. socialisti vs. konzervativci, se počasi umikajo, v ospredje vstopajo nove paradigme, nove cepitve. Vidimo, kaj se dogaja v Nemčiji. Tudi identitete strank se spreminjajo. Skratka, na stara poimenovanja in šablone se ne gre več zanašati. Če teh sprememb ne zaznaš, si obsojen na poraz. Problem velikih strank je, da so premalo odzivne in zapadejo v rutino. V EPP, ki je dominantna stranka več kot dve desetletji, se je zadnja leta veliko kritiziralo domnevni populizem nekaterih predsednikov vlad iz naše politične družine. Toda, medtem ko so nekateri veliko govorili, so le-ti delali in bili učinkoviti. Ne pozabimo elementarnega dejstva, da ljudje volijo tiste, za katere menijo, da bodo odlično opravljali javne storitve. Naše sestrske stranke za zahodu in severu Evrope pač v to ne uspejo prepričati volilcev, zaradi česar je EPP v krizi. EPP pa bolj forsira tiste, ki so poraženci. Ne le Orban, to spoznavajo tudi drugi. Desno-sredinski prostor, vključno s konzervativnim, se mora posodobiti. Želim, da je EPP del tega procesa, sicer bo postala suha veja na drevesu. Statistike in trendi so neizprosni. Evropski poslanec Hermann Tertsch iz stranke VOX je v nekem intervjuju omenil vaš pogum na čelu revije Mladina in na sojenju četverici v času komunistične Jugoslavije. Vendar se zdi, da se mnogi v Bruslju ne zavedajo vaše poti in poti drugih, kot ste vi. Se vam ne zdi presenetljivo, da se politiki, rojeni v svobodnih državah, pretvarjajo, da učijo demokracijo tiste, ki so se uprli komunistični tiraniji? Mnogi v Bruslju in drugod nimajo zgodovinskega spomina na obdobje totalitarizma. Toda to ne pomeni, da totalitarizma ni bilo in da se ne spoprijemamo s pomembnimi specifičnimi izzivi. Naj vas spomnim na resolucijo 1096, ki jo je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope in ki opozarja na te izzive. Njeno najpomembnejše priporočilo je, da je treba stare strukture in miselne vzorce odstraniti in preseči. Včasih je težko poslušati ljudi, ki so se rodili v demokraciji, ne da bi se zanjo borili, in ki pridigajo o demokraciji ljudem iz držav, ki so se morale zanjo boriti. Mnogi ne razumejo, nekateri pa tudi ne vidijo potrebe po razumevanju zgodovine, kulturnih in političnih posebnosti držav, ki so vstopile v EU po letu 2004. To jim onemogoča, da bi resnično razumeli dejansko stanje, kaj je potrebno za premagovanje totalitarizma in kaj so izzivi, s katerimi se spoprijemamo. Opozarjam na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki "poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave". Poudarja tudi prepričanje, da "ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje". EU mora razumeti, da ne ustreza in ne more ustrezati vsem enako. Imamo skupen cilj, vendar morajo biti poti do njega drugačne, če želimo, da ga vsi dosežejo, saj izhodišča niso enaka. V Španiji so komunisti del vlade in minister za delo je javno in brezsramno izjavil, da komunizem pomeni demokracijo in enakost. Kaj je bilo v Evropi storjenega narobe, da ta stališča ne povzročajo škandala in jih mnogi sprejemajo? Ne bom komentiral notranjepolitičnih razmer posamezne države članice EU. Toda razlika med komunizmom na eni strani ter demokracijo in enakostjo na drugi je razlika med gulagom in svobodno, uspešno družbo. Ne pretvarjam se, da vem bolje ali da imam višje moralne standarde, kot to počnejo nekateri v Bruslju. Velik dosežek bi bil, če bi v šoli učili pravo resnico o komunizmu. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu "poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije". Glede najhujše komunistične preteklosti si je Slovenija močno prizadevala razkriti kraje, kjer so Titovi partizani po drugi svetovni vojni pobili več deset tisoč ljudi. Vendar pa so bili pokloni žrtvam predmet polemike. Je ta rana zaceljena? Ste se Slovenci sprijaznili s svojo preteklostjo? V prvih letih po nastanku samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je bilo pričakovano, da se bosta demokratična kultura in sprava hitro udejanjili. A modernizacija ni uspela, zlasti ne v šolskem in medijskem prostoru. Odpor in vpliv starih komunističnih botrov je mnogo močnejši, kot smo verjeli. Slovenski narod je zaradi svoje totalitarne preteklosti tako še vedno razdeljen na prvorazredne in drugorazredne. Kljub nekaterim pomembnim korakom na poti spravnega procesa smo Slovenci še daleč od pobotanja s svojo preteklostjo. Skoraj vsakodnevna odkritja morišč iz povojnih časov po celotnem ozemlju Slovenije prinašajo spoznanja o krutosti partizanskih "zmagovalcev" druge svetovne vojne in njihovi brezkompromisnosti v osvajanju in utrjevanju oblasti. O sistemskih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin se v Titovem zločinskem režimu ni smelo govoriti. Vsemogočna tajna politična policija Udba je imela povsod svoje oči in ušesa. Zlasti starejše ljudi je še vedno strah. Razgradnja ostankov totalitarnega komunističnega sistema poteka prepočasi s to slovensko posebnostjo, da si za spravo bolj prizadevajo žrtve kot krvniki. Pobotanje s preteklostjo bo tako naloga za slovensko družbo tudi v prihodnje. Celoten intervju je na voljo tukaj:(https://elcorreodeespana.com/politica/428469292/Entrevista-primer-ministro-esloveno-La-diferencia-entre-el-comunismo-y-la-democracia-es-la-diferencia-entre-el-Gulag-y-la-libertad-Por-Alvaro-Penas.html)

Več

Dalia Klein Schöntag: "Želim, da mi Slovenija vrne slovensko državljanstvo, ki so ga mojim staršem odvzeli 1948. leta"

Na včerajšnji dan, 26. aprila, pisalo se je 1944. leto, se je za Jude v Prekmurju pričela pot v uničevalski pekel nacističnega taborišča Auschwitz - Birkenau. Nemški okupatorji so jih zaprli v soboško sinagogo, nato pa še z ostalimi Judi iz Lendave in drugih prekmurskih krajev, v živinskih vagonih preko Čakovca in Velike Kaniže deportirali v Auschwitz - Birkenau, od koder se jih je po kapitulaciji nacistične Nemčije, vrnila le peščica. Naleteli so na izropana domovanja ali pa na nove stanovalce, komunistične zmagovalce NOB in revolucije. Komunistični oblastniki so vsem pomorjenim Judom nacionalizirali premoženje, brez vsega so ostali tudi preživeli. Zato so se odločili za selitev v Izrael. Še preden so jim revolucionarne oblasti dovolile izselitev v Izrael, so se morali odpovedati jugoslovanskemu državljanstvu zase in za svoje potomce, premoženje pa so bili prisiljeni prodati za drobiž. Toda, tudi v Izraelu so ostali Slovenci po duši, sicer judovske veroizpovedi. 1954 sinanoga Murska Sobota, vera ne sovpada s komunistično doktrino! Porušiti! pic.twitter.com/dcrRkfYE2B — drustvohudajama45 (@DrustvoHudajama) April 18, 2021 Po osamosvojitvi so se skupaj s svojimi potomci pričeli kot turisti vračati domov. Slovenija oziroma Prekmurje je zanje še vedno "svetinja," nam pove dr. Bojan Zadravec, velik poznavalec zgodovine Judov v Prekmurju, o katerih je napisal kopico knjig. Tudi s potepov po Izraelu, kjer se je srečal s potomci prekmurskih Židov, ki so se 1948. leta odpravili v Izrael, je veliko napisanega. Mnogi med njimi, tako Bojan Zadravec, so takoj po osamosvojitvi vložili pri slovenskih sodiščih zahtevo za razveljavitev diskriminatornega sklepa takratne komunistične FLRJ o odvzemu državljanstva. Začuda v novi državi Sloveniji sodni mlini za njihove zahteve po priznanju slovenskega državljanstva meljejo zelo počasi. Prenekateri še danes, 30 let po osamosvojitvi, niso doživeli izpolnitve največje želje, povrnitev slovenskega državljanstva.  Več kot zgovorna je zgodba Dalie Schöntag Klein, potomke dveh prekmurskih judovskih družin Schöntag in Pollak, sicer pa rojena v Izraelu. "Želim imeti slovensko državljanstvo, ker sem Slovenka," je v kleni prekmurščini povedala Bojanu Zadravcu med njegovim obiskom v Izraelu. Takrat je tudi nastal njun pogovor, ki ga objavljamo v celoti. "Želim imeti slovensko državljanstvo, ker sem Slovenka!"  Dalia Klein, rojena Schöntag, 12.10.1950 v Izraelu, v mestu Rehovot. Odraščala je v kraju Kidron, ki so ga ustanovili priseljenci iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Njena družina se je smatrala za Slovence. V sebi čuti slovenstvo in ponosna je na to, zato si želi, da bi dobila slovensko državljanstvo, čeprav verjetno nikoli ne bo živela v Sloveniji. Ste Izraelka in ste judovske vere, a predstavljate se za Slovenko. Ste vse v enem? »Moja starša sta bila Slovenca, a veroizpovedi sta bila judovske. Tako sem to tudi jaz. Veste, Judje smo bili državljani katerekoli evropske države, razlikovali smo se le po veri. Plačevali smo davke kot vsi drugi in se borili za vladarja in domovino. Ponosna sem na svojega starega očeta Samuela Pollaka, ki se je boril na Soški fronti in se iz nje vrnil živ domov. Moj oče Leopold Schöntag se je rodil leta 1912 v Murski Soboti, tam se je 1919 rodila tudi moja mama Terezija Pollak. Očetova družina se je ukvarjala s trgovino na drobno, mamini pa s kmetijstvom in špecerijo. Vsi so imeli dobre odnose z ostalimi domačini, to danes potrjujejo tudi ljudje, ki so jih poznali. Nikomur nič krivi so vsi bili deportirani v taborišča. Oče je bil med prvimi odpeljan v delovno taborišče ob začetku druge svetovne vojne, mama in vsa ostala družina pa so bili odpeljani 22.maja1944 v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je umrlo večino mojih sorodnikov, tudi stari oče, vojak v prvi svetovni vojni. V prvi vojni se je boril za Avstrijo in Nemčijo, slednja ga je v drugi poslala v smrt, od tam se ni vrnil. Oba moja starša sta na srečo preživela holokavst in se vrnila v domači kraj, kjer sta našla prazne, izpraznjene domove. Mamino hišo je že naseljevala neka druga družina. Da bi si nekoliko opomogla, sta se odločila, da se preselita v Izrael.« Kako je to bilo mogoče? »Decembra leta 1946 sta se poročila, dobila sina Ervina in leta 1949 prišla živet v Izrael, a pred tem sta se po izselitvi morala odpovedati jugoslovanskemu državljanstvu in imetju. To je bil pogoj. V novo kulturo, ki jima je bila v začetku zelo drugačna, sta se sčasoma privadila. Bivanjske razmere so bile težke, prehrana slaba in enolična, zaradi tega je umrl njun petnajstmesečni sin, moj brat. V žalosti in pomanjkanju so jima ob strani ostali priseljenci iz slovenskega ozemlja in ljudje iz domačega kraja s katerimi sta ostala v kontaktih preko pisem. Leta 1950 so dobili mene, tri leta za mano pa še mojega brata Erana.« Kako pa vaš mož in otroci? »Poročila sem se 6. marca 1969 z Ješaujem Kleinom, Judom romunskih korenin. Srečna sem z možem. Imava tri otroke, hčerko Livnat in sina Arnona ter Odeda. Imava pet krasnih vnukov, štiri vnukinje in vnuka. Zdaj ko sem upokojena, delala sem kot sekretarka, imam več časa, da preživim z njimi.« V kaki kulturi jih vzgajate? »Moj oče je umrl leta 1988, mama pa 2011. Po smrti staršev še bolj čutim, da moram negovati slovensko kulturo na Bližnjem vzhodu. Čeprav živim v Izraelu, sem se vedno obnašala kot Slovenka. Otroke sem vzgajala v slovenski kulturi, in zdaj tudi vnuke. Oni to sprejemajo. Zdi se, da to ni enostavno, namreč snaha in zet sta potomca Judov, ki so se v Izrael priselili iz arabskih držav, ampak slovenstvo je nekaj kar tudi onadva sprejemata in se učita običajev. Vem, to je za Slovence v Sloveniji nekaj nenavadnega. Vendar slovenstvo je del nas in vseh tistih, ki se poročijo v našo družino.« Kako še čutite slovenstvo? »Čutim se Slovenko, čeprav nikoli nisem živela v njej. To je v meni in to sem jaz. Veselila sem se osamosvojitve in podvigov Slovenije v svetu, uspehov slovenskih športnikov, doma imam slovensko zastavo in znam Zdravljico na pamet. Ljudje, ki živimo na tujem, vemo kako lepa je Slovenija, njena pestra geografija, zgodovina in ljudje.« Tudi kuhate slovenske jedi? »Vedno pripravljam slovenske jedi. Moje slovenske jedi so prilagojene razmeram po predpisih judovskega prehranjevanja, košer pravilih. To je tradicionalna kuhinja, avtohtona na slovenskem, namreč Judje smo bili avtohtoni prebivalci Slovenije, predvsem Prekmurja. Sodelovala sem tudi pri nastanku prve judovske kuharske knjige v slovenščini. To je tako, kot katoliki imajo na primer slovenske velikonočne jedi, imamo tudi judje svoje slovenske praznične jedi. (Smeh) Gre za slovensko kulturno dediščino in za bogastvo te dežele.« Vas pa tudi Slovenci iz Slovenije obiščejo? »Mnogo Slovencev prihaja v Izrael, in to zelo dosti mladih. Rada gostim Slovence, ki pridejo na obisk v »Sveto deželo« in jim pomagam, da se znajdejo v tej kulturno tako raznoliki deželi. Večina, ki prihaja sem v Izrael ima strah pred tem, da je tu vojna. Je nemirno, ampak mi živimo.« Ste tudi na tekočem, kaj se dogaja v Sloveniji? »Novice iz Slovenije spremljam preko interneta, preko časopisov, tudi Delo in njegove priloge redno berem. Sem v rednih stikih z mojimi bližnjimi iz Slovenije. Potrebno je vedeti kaj se dogaja.« V življenju ste priskrbljeni. Imate še kakšne želje? Na primer, da napišete knjigo ali… »Moja edina in največja želja je ta, da bi dobila slovensko državljanstvo in s tem postala uradno Slovenka. Vem, kakšni so pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva, da je pomanjkljivo to, da nisem  rojena v Sloveniji, niti nisem živela, starši pa so se morali imetju in državljanstvu odpovedati. Žal mi je, a upam, da ga bom dobila, ko bom spet zaprosila. Kako pa je z madžarskim potnim listom in državljanstvom? Tam so drugačna pravila glede državljanstev. Saj govorite tudi madžarsko. »Ker je Prekmurje pred prvo svetovno vojno in v času druge svetovne vojne bilo del Madžarske, bi mi Madžari, na podlagi tega takoj dali državljanstvo. Ne, kot Slovenka želim imeti slovensko državljanstvo. Nič drugega ne želim od slovenske države. Veste, če imaš narodno zavest države kjer živi tvoj narod, pa ti nimaš tega državljanstva, ti nekaj manjka. Rada bi zapolnila to luknjo in postala državljanka Slovenije. Še naprej bi pa si prizadevala za dobre partnerske poslovne in meddržavne odnose. Ti dve državi imata dosti skupnega. Že to, da sta obe mladi državi in po površini skoraj enako veliki.« Dalia Schöntag  Klein je kot turistka že obiskala domovino svojih staršev. Med svojim obiskom v Sloveniji je prvič srečala svojo sestrično, očetovo nečakinjo, Nadico Fabič – Pečnik, Sobočanko, ki živi na Ptuju. Navdušenje ob njunem srečanju je bilo nepopisno. Vsaka na svojem koncu sta si že od nekdaj želeli, da bi navezali sorodstvene vezi. Tokrat jo je Dalia našla s pomočjo prekmurskih prijateljev, in pri njej potrkala na vrata. Med potepanjem po Prekmurju je Dalia obiskala številne znane ljudi, nekatere Žide, obiskala je kraje, kjer so živeli njeni sorodniki in tisti, ki so bili kot hlapci ali hišne pomočnice zaposleni pri njenih prednikih. Tako se je ustavila pri Jožetu Frimu v Dokležovju. V Črenšovcih pa še vedno stoji hiša, kjer je bila slavna gostilna Fane Pollak (po vojni gostilna Sabo). Fana je namreč bila sestra njenega dedka Samuela. V Lendavi se je fotografirala pred Baderjevo meščansko hišo. To so bili sorodniki po njeni babici. V Murski Soboti ji je Ernest Ebenšpanger pripovedoval o predvojnem obdobju, ko se je igral skupaj z njenim bratrancem, ki je zgorel v krematoriju. Takšno je pač židovsko življenje, povsod najdeš sorodnike ali vsaj kamne, ki ti kažejo na to, kaj lahko prinesejo čas in dogodki. Zločini se lahko oprostijo, pozabiti pa ne morejo, a dobra dela ostanejo. S temi besedami se je strinjala Dalia, kar v hebrejščini  pomeni dar.  Tako Bojan zadravec v svojem zapisu o srečanjih z Dalio Schöntag Klein, ki nam ga je prijazno ponudil v objavo. Na tragično usodo prekmurskih židov opozarja razstava dokumentov in fotografij na Slovenski cesti v Murski Soboti. Slovesnemu odprtju razstave sta prisostvovala izraelski veleposlanik na Dunaju, pooblaščen tudi za Slovenijo Eyal Sela in Ariel Haddad, rabin judovske skupnosti Slovenije. Foto: Nana Rituper Rodež -Vestnik Izraelski veleposlanik je ob tej za judovsko skupnost tragični 77 letnici deportacije prekmurskih Judov v nacistično uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau spomnil, da je tako kot danes, bil tistega 26. aprila 1941 prav tako lep pomladni dan, ko se prebuja narava in se rojeva novo življenje. »Za tukajšnjo judovsko skupnost pa je bi to zelo žalosten. Ni bil dan začetka novega preporoda, ampak začetek konca."

Več

Intervju z evropskim poslancem dr. Milanom Zverom: Pisno pozval Sophie in 't Veld, da z odstopom povrne ugled EU parlamentu

V petek smo bili v Evropskem parlamentu, osrednjem hramu demokracije v Evropski uniji, priče škandaloznemu presedanu, ki si ga je privoščila nizozemska evroposlanka Sophie in 't Veld,  kot predsednica skupine  za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic, med obravnavo vprašanja  o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.    Na njej sta preko videokonference aktivno sodelovala predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti. Še pred zasedanjem je bilo dogovorjeno, da bo po koncu razprave Janeza Janše predvajan dokumentarec o demokraciji in stanju medijske krajine v Sloveniji. Dogovarjanje o predvajanju videoposnetka je  potekalo prek slovenskega veleposlanika v Bruslju Iztoka Jarca,  predsedujoča in’ t Veldova mu je celo zagotovila, da bo omogočena tudi grafična predstavitev.  Čeprav je bil posnetek pripravljen,  je sledil njegov samovoljen umik  s strani predsedujoče Sophie in’ t Veld. Ker tudi protest premierja Janše ni pomagal, je ta zapustil videokonferenco. "O svobodi in demokraciji nam ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blaginjo. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo,” je v odzivu poudaril premier Janez Janša.  O petkovem dogajanju v Evropskem parlamentu in odzivu predsednika vlade Janeza Janše, smo v intervjuju za mnenje vprašali evropskega poslanca ELS/EPP dr. Milana Zvera. Je moč potegniti neko paralelo med dogajanjem v slovenskem parlamentu, v katerem si levičarska opozicija ves čas prizadeva zrušiti koalicijsko vlado Janeza Janše in petkovim škandalom, ki ima izrazito močan pridih agende, samo da ni Janša? Ja, res je tako, neke paralele med slovensko in evropsko sceno bi se lahko potegnile. Kar se levice tiče pri nas doma in v EU, oboji delujejo na isti platformi. To, kar smo videli pri Sophie in 't Veld, je le kopija funkcioniranja Tanje Fajon S&D na slovenski sceni. Nizozemska poslanka je že doslej ves čas v svojih nastopih iskazovala pripadnost radikalnim levičarskim stališčem. Ves čas odpira neke radikalne teme, zato med poslanskimi kolegi ne uživa kakšnega večjega spoštovanja. Prislovično je igrala vlogo "pucnfleka" za belgijskega poslanca v EU parlamentu iz vrst liberalcev Guya Verhofstadta. In ta sloves se je drži še danes. To, kar je naredila v petek, da je cenzurirala predsednika vlade ene od članic EU, je presedan. Glede na njeno držo, s kom je v politični španoviji, je bila njena poteza tudi pričakovana. Bal sem se, da se bo kaj takega zgodilo. Na nek način je umazala evropski hram demokracije, kjer bi moral vladati duh demokratičnega in odprtega dialoga, ona pa se je potrudila, da je te vrednote potisnila na stranski tir. Močno verjamem, da je imela  Sophie in 't Veld pred in med sejo veliko "prišepetovalcev," zlasti njenih kolegic, tudi iz Slovenije (Fajon, Joveva..) Številna SMS sporočila so jo postavila na laž, ko je za objavo dokumentarca, ki ga je želel prikazati predsednik vlade Janša, dejala, da ne ve kakšna je njegova vsebina. Resnica pa je, da dokumentarca ni želela prikazati, ker bi se ji v trenutku podrl konstrukt diskreditacije vlade Janeza Janše, da duši medijsko svobodo v Sloveniji. Iz njega izhaja, da so v resnici nasilje nad novinarji izvajale levičarske vlade, od Bratuškove, preko Cerarja do Šarca!  Petkovo dogajanje me spominja na "veliki pok," na nekaj kar smo že doživeli. Laži in podtikanja made by slovenska levica in njej naklonjenih medijev o ogroženi pravni državi in onemogočanju novinarjev in medijev s strani Janševe vlade, je kot kurantna roba romalo ideološkim zaveznikom in medijem, ki se je končal z "velikim prdcem" v Bruslju? Gre to pripisati dejstvu, da bomo čez tri mesece prevzeli vodenje Evropske unije? To je ena plat zgodbe. Je pa še ena druga. Res je sicer, da v normalni politiki predsedovanje v Evropski uniji ne izrablja za dosego lastnih ozkih političnih interesov. V Sloveniji je seveda drugačna scena. Levičarska opozicija "gre na nož,"  samo predsedovanje jih zanima le toliko,  da se v evropskem prostoru očrni Janševa vlada in da bi bile ocene njenega predsedovanja EU slabe z izgovorom,  da se ukvarja z domačimi zdrahami in ne z razvojnimi projekti EU. Naj spomin, da je bilo predsedovanje EUleta 2008 v času prve Janševe vlade deležno najvišjih ocen, ki jih doslej še ni presegla niti ena predsedujoča država. Prav tega slovenska levičarska opozicija nikakor noče dopustiti, zato vso to zlivanje gnojnice po vladi Janeza Janše doma in v evropskem prostoru. Drugi problem v tej zvezi pa je večji in za našo prihodnost v Evropski uniji celo usoden. Ne gre le za ugled v času predsedovanja, temveč gre za status Slovenije, ki je lahko v naslednjih letih še kako problematičen. V Evropskem parlamentu smo namreč sprejeli mehanizem, ki omogoča, da državam, kjer naj bi bila kršena vladavina prava, oteži ali celo onemogoči črpanje evropskih sredstev. To pa je glavni problem! Nekoč se bo moral obraze iz vrst politike, ki danes dela zdraho doma in v Evropi, vprašati ali se zavedajo, da lahko "etiketa" o kršitvah vladavine prava in medijske svobode, neposredno vpliva na mehanizem črpanja evropskih sredstev. To ima lahko hude posledice za neposreden razvoj Slovenije. Evropa bo v nasednjih letih veliko več investirala v nova delovna mesta kot slovensko gospodarstvo samo. Doslej je bilo za to namenjenih okoli 30% sredstev, v prihodnje pa veliko več. Poleg rednega proračuna EU, je tu še novi sklad za okrevanje po covid epidemiji z enormnimi milijardami evrov, dodajmo še financiranje kmetijske politike in še nekatere druge projektne vire. Do leta 2030 se bo nabralo vsaj 12 milijard evrov svežega investicijskega denarja, ki ga slovensko gospodarstvo samo ne zmore vložiti v razvoj Slovenije. In če nekdo sklene, da Slovenija ni upravičena do teh sredstev, nas čaka razvojna "ledena doba!" To smo videli pri Madžarski in Poljski, česar se v slovenski levici preprosto ne zavedajo! Naklep slovenske levice je več kot prozoren, Slovenijo dodati ob Poljski in Madžarski na pranger sramote.  Prav zato me malo čudi, da doslej v vaši politični skupini ELS/EPP petkovo dogajanje ni doživelo kakšne odmevnejše rakcije. Molči vodja poslanske skupine ELS/EPP v EU parlamentu  Manfred Weber, molči predsednik EPP Donald Tusk!? Sam bi najprej rad videl, da se na petkovo dogajanje odzove politična skupina ELS/EPP v Evropskem parlamentu. Predsednik Manfred Weber bo moral oblikovati jasno stališče, s katerim bi dosegel,  da bo v EU parlamentu prišlo do plenarne razprave o razmerah v Sloveniji z vidika vladavine prava in medijske svobode. Sam bom storil vse, da do razprave pride in da dobimo možnost pojasniti poslancem, ki zvečine zelo površno dojemajo in razumejo razmere v posamičnih državah, članicah EU. Lotil sem se pisanja pisma, namenjenega vodstvu EU parlamenta, za podpis bom skušal pridobiti še kakšnega kolego, z jasno zahtevo, da Sophie in 't Veld odstopi s položaja vodje  skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ker je Skupini in samemu EU parlamentu povzročila nepopravljivo škodo ugledu najvišje evropske inštitucije. Dodal bom tudi zahtevo, da se Sloveniji omogoči prikaz realne slike razmer v naši državi.  Prepričan sem, da se bo ta "cenzorska" zgodba še nadaljevala. Kar se Donalda Tuska tiče menim, da je "pogrebnik" Evropske ljudske stranke. Njegov predhodnik Joseph Daul se je ves čas trudil krepiti in razvijati EPP, vodil ustvarjalni dialog, znal  prisluhniti tako Orbanu in Janši, povedal je tudi kakšno kritično, vendar je deloval povezovalno, Zdaj pa v ELS/EPP nimamo osebe, ki bi delovala povezovalno. Tusk deluje ravno nasprotno, zato se bojim, kakšna bo usoda politične skupine, ki deluje od leta 1976 in bila od konca devetdesetih let najmočnejša politična skupina v Evropi,  danes pa je v tako slabi kondiciji. Bojim se, da se ne bo zgodilo nekaj velikega, ravno zaradi tega, ker nimamo dovolj sposobnih in karizmatičnih voditeljev, ki bi po eni strani razumeli razmere, po drugi strani pa znali strniti vrste Evropske ljudske stranke. Rabili bi obraz voditelja tipa Wilfrieda Martensa, ki je bil voditelj z veliko začetnico.  O svobodi in demokraciji nam ne bodo pridigali z našim denarjem preplačani birokrati, ki so bili rojeni v blaginjo. Prav tako ne bomo nikoli pristali, da nas samooklicani varuhi svobode cenzurirajo,” je v odzivu na škandalozno samovoljo Sophie in’ t Veld poudaril premier Janez Janša. Izjava razkriva pokončnost in odločnost? Drži! Ta poslanka zaradi svoje agresivnosti v Evropskem parlamentu ne uživa kakšnega posebnega ugleda. Vseeno pa se bo potrebno za resnico o dejanskih razmerah v Sloveniji, kar se pravne države in svobode medijev tiče, še posebej odločno boriti. Ta borba ne bo enostavna, ker ima levica v EU parlamentu večino, kadar gre za odločanje na konferenci predsednikov političnih skupin o tem, katera vsebina bo prišla in katera ne  na dnevni red zasedanj EU parlamenta.  Zato menim, da bo moralo v EU parlamentu priti do prestruktuiranja, in bo tudi prišlo. Če ne sedaj, v teku aktualnega mandata EU poslancev, se bo zagotovo zgodilo pred naslednjimi evropskimi volitvami. Zato si močno želim, da ELS/EPP še pred tem najde ustrezen izhod, rešitve, ki bi jo znova umestile v najmočnejšo politično grupacijo v EU parlamentu. Karte se bodo relativno hitro na novo porazdelile. Kot Slovenec upam, da nam levica ne bo pokvarila življenja v Evropski uniji. Prvič v času našega predsedovanja EU, drugič pa z ocenami, da Slovenija ne spoštuje vladavino prava in svobodo medijev, kar nas lahko posledično udari pri dinamiki črpanja evropskih sredstev ali celo, da bi nam odtegnili prilive iz EU. V takem primeru pa je vrag odnesel šalo. Sam ne zavračam potrebo po tovrstnih razpravah, ki so nujne, ampak ne tako, da celotno državo postaviš v brezizhodni položaj, tako rekoč za talca ozkih političnih interesov slovenske levice, "samo da ni Janša!" Gre vseeno za 12 milijard evrov, ki v tej finančni perspektivi čakajo v bruseljski blagajni. Ponuja se izjemna priložnost za svež investicijski cikel v gospodarstvo, ki po koncu covid epidemije rabi kisik za nov razvojni zagon. Tu je še tudi zdravstvo, gradnja bolnišnic, domov za starejše. Vse to lahko, kakor so začeli, pokvari le levica z destruktivnim delovanjem doma in na tujem. S petkovim dogajanjem si je Evropski parlament prisolil bolečo zaušnico, kajti poteptane so bile vrednote, zapisane med razlogi za vsakoletno podelitev nagrade Saharov. Seveda gre za zaušnico, zaušnico kulturi dialoga, ki je bila v EU parlamentu na dokaj visoki ravni. Da pa ena poslanka onemogoči predstavitev dejstev predsedniku vlade države članice, je seveda presedan. Janša sicer prihaja iz majhne države, evropska poslanka  Sophie in’ t Veld iz večje, ampak to ne pomeni, da velja pravilo močnejšega. Parlament je vseno kraj za razpravo, za dialog, ne pa omejevanje teh pravic. Nizozemska poslanka, ki deluje tudi v odboru Libre, ki se ukvarja s človekovimi pravicami in  temeljnimi ljudskimi svoboščinami, sama pa je s svojim početjem omadeževala podobo Evropskega parlamenta. To bo tudi poudarek pisma, v katerem bomo zahtevali odstop Sophie in’ t Veld s položaja vodje skupine za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic in s tem odboru Libre ter Evropskemu parlamentu vsaj delno povrne obraz verodostojnosti. Boris Cipot  

Več

Ekskluzivni intervju z Alešem Erneclom, ki je s svojim sarkazmom sprožil vihar v slovenskem političnem kozarcu vode

Pozdravljen. Takole na daljavo bi opravila krajši intervju o viharju v kozarcu slovenske politične vode po tem, ko ste objavili pogovor s Stefanom Molyneuxom in svoj medij NTA predstavili kot fašistični medij. Je šlo za provokacijo, primerno vašemu sarkazmu, ki so ga polni vsi vaši nastopi in zapisi. A je tip dejansko izjavu “I’m editor cheif of new Slovene fascist media called NTA”? pic.twitter.com/1u9wfDCE28 — Igor Rojnik (@rojnikigor) March 22, 2021 Da, provociral sem. Provokacija pa se nanaša na t.i. antifašistično histerijo, ki vsakogar, še najbolj "mehkega" desničarja razglasi za fašista, pri čemer ta pojem izgublja intersubjektivni pomen. Kakor rečeno, že naslednji dan je bil vihar v kozarcu vode. Z ostrimi reakcijami vam ni bilo prihranjeno ne z leve in ne z desne slovenske  politične poloble. Ne, ni mi bilo. Ker je polje diskurza pomaknjeno tako levo, desničarji razmišljajo, kaj lahko rečejo, da ne bi užalili levičarjev in po tem merijo sredinskega volivca. Desna misel je v Sloveniji, če ne bi bilo nas in do neke mere Demokracije - brez hrbtenice. V gašenju "požara" ste v enem od twitov zapisali: Na dušo polagam vsakemu iskrenemu domoljubu, četudi se je včeraj po črednem nagonu zagnal vame in v nas: Mi si ne moremo več dovoliti, da nam levičarji določajo, čemu se smemo smejati in kaj pri njih moramo tolerirati. Dnevi submisije bi morali biti mimo. Da, to se je nanašalo na moj drugi odgovor. Desničarji se samocenzurirajo, da bi ugajali levičarjem. Desni politični pol se je po vsej verjetnosti moral odzvati iz preprostega razloga, ker že sicer deležen neprenehnih obtožb levice o svoji fašistoidnosti. Levici veter v jadra daje le submisivna desnica - vazelinska, brez hrbtenice. Nobene obligacije niso imeli do nikogar, niti do fantazmatskega sredinskega volivca, ker je vsak "pek" videl, za kaj je šlo. Orkestrirano akcijo proti meni - Bog si ga vedi - zakaj. Verjetno je ključno, da ste s temi pojasnili levici vzeli veter iz jader. Drži. S sarkazmom želimo nekoga užaliti in prizadeti, a ne moremo reči, da LE to. Funkcija je najbrž braniti samega sebe. Sicer pa, tudi znanost pravi, da je sarkazem  način govora, kjer človek izreče nekaj, misli pa povsem nasprotno stvar. Nekateri so prepričani, da je sarkazem samo še eden od načinov, kako nekoga užaliti ali prizadeti.  Drži. Sem rad v središču pozornosti, če ne, tega ne bi počel, toda ne drži, da sem rad vedno in povsod. Obstajajo trenutki, ko sem rad sam ali z ljubljeno osebo. Ne vem, če bi to opisal kot egocentrizem, morda blagi narcisizem. Tako preko palca bi za vas povprečen človek opredelil kot egocentrika,ki je rad v središču pozornosti. Takšno je tudi mnenje znanosti, ki pravi, da so sarkastične osebe  vedno v središču pozornosti in v njihovi družbi je le redko dolgčas. Najprej bi vas popravil, ker sem na to kot filozof alergičen, da znanost ničesar ne pravi. Znanstveniki pravijo. Sarkazem sicer je kompleksnejša oblika humorja kot obešenjaški humor ali norčevanje iz izgleda ljudi, a še vedno nič posebnega. Moj vtis je, da sarkazem nekaj, kar veliko pomeni midwitom. Spomnim se, ko smo se z našo ekipo na faksu norčevali iz sošolke, ki je prodajala prav to hipotezo, pa nekaj pretirano brihtna ni bila. Znanost med drugim tudi pravi, da je sarkazem znak inteligence!? Znanstveniki so z meritvami aktivnosti možganov ob običajnem pogovoru in ob sarkastičnem pogovoru ugotovili, da je sarkazem prava telovadba za možgane. Ljudje, ki nenehno uporabljajo sarkazem, so zato pametnejši, kot tisti, ki ga ne. Sarkazem krepi možgane in s tem pripomore k večanju inteligenčnega kvocienta. Najprej bi vas popravil, ker sem na to kot filozof alergičen, da znanost ničesar ne pravi. Znanstveniki pravijo. Sarkazem sicer je kompleksnejša oblika humorja kot obešenjaški humor ali norčevanje iz izgleda ljudi, a še vedno nič posebnega. Moj vtis je, da sarkazem nekaj, kar veliko pomeni midwitom. Spomnim se, ko smo se z našo ekipo na faksu norčevali iz sošolke, ki je prodajala prav to hipotezo, pa nekaj pretirano brihtna ni bila. Kje je torej meja med sarkazmom in cinizmom? Učbeniški definiciji bosta za namene tega intervjuja zadostovali, ker to, ali gre za sarkazem ali cinizem, ko demonizirani kot fašist v šali sebe imenuje fašista - ni relevantno na drugem kot semantičnem nivoju. Za konec še eno provokativno. Če navedbe znanosti držijo, pod njo naj bi se podpisali na Kalifornijskiuniverzi, Aleš Ernecl posredni skrbi za dvig inteligenčnega kvocienta povprečnega slocenca. Tudi nekatere TV serije so ga polne: Zdravnikova vest, Prijatelji, Veliki pokovci ((Big Bang Theory.... Ne maram zadirčnosti Dr. Housa ali piflarskega humorja Velikih pokovcev. Kot sem zapisal zgoraj: navkljub temu, da razpravljamo o mojem humorju, malikovanje sarkazma kot znaka inteligence prej prisojam midwitom kot resnično inteligentnim ljudjem. Za tiste, ki ne poznate pomena izraza midwit: človek, ki je ravno toliko nadpovprečno inteligentne, da je poln napuha zaradi svoje inteligence, v resnici pa so njegove kognitivne kapacitete povprečnjakarske. Kako naprej, kot vidim, je spletna stran NTA trenutno nedosegljiva.  Ne drži. Stran NTA ni delovala le 4 dni, ko so nam prvo stran shekali, vse odtlej pa deluje in ima vedno več in že krepko prek 1000 podpornikov. Pomota najbrž izhaja od tam, ker ste iskali staro stran, ki se je končevala na .com, nova pa se na .si: https://nacionalnata.si/ VIDEO: Intervju s Stefanom Molyneuxom Boris Cipot

Več

PV Janez Janša na Planet TV ob 1. obletnici vlade: Cepiva delujejo in najhujšo ceno epidemije smo znižali prav s cepivi

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost pogovorne oddaje na Planet TV, v kateri je spregovoril o prvi obletnici vlade, spopadu z epidemijo, o razkolu v slovenski družbi in o aktualno političnih temah. Uvodoma sta z voditeljem spregovorila o tem, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado, pri čemer je predsednik vlade dejal, da v Državnem zboru odloča realno število glasov ter ob tem izpostavil, da se je koalicija v zadnjem času dvakrat preštela in prejela podporo 50 glasov. Ob tem je dejal, da je "v vsaki koalicijski vladi tako, da večina danes je, jutri pa je mogoče ni", ter, da je stranka SDS pripravljena na predčasne volitve "danes še bolj, kot je bila pred letom dni". Čeprav bi bilo po njegovem mnenju za stranko bolje, da bi šla pred letom dni na volitve, je zaradi situacije, kakršna je bila in zavedanja, kaj bi pomenila kampanja med epidemijo, prevzela odgovornost in sestavila vlado. .@JJansaSDS: Spoštujemo suverenost drugih strank, čeprav smo vedeli, da je spor v DeSUS v veliki meri uvožen od zunaj s strani političnih sil trde levice in s pomočjo osrednjih medijev, in se v to nismo vmešavali. pic.twitter.com/wVdkFvmtzd — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 DESUS se je obnašal skrajno neodgovorno, ko je sredi vrhumca drugega vala epidemije odstopil minister za zdravje Na vprašanje o dogajanju v DeSUS je premier dejal, da je vse, kar se je dogajalo v Desus doživelo epilog v zadnjih dneh z odhodom Karla Erjavca iz politike, da pa je bilo sproženo od zunaj s ciljem rušiti stranko, ki je imela v vladi ključen resor, ministrstvo za zdravje. Dejstvo, da je minister za zdravje odstopil sredi vrha drugega vala epidemije, je imelo svoje posledice. Po mnenju predsednika vlade je šlo za skrajno neodgovorno ravnanje, za katero smo plačali svojo ceno. O ponovni možnosti sodelovanja s stranko DeSUS, je predsednik vlade izpostavil, da se spoštuje suverenost drugih strank in da se v spor, ki je bil generiran s strani osrednjih medijev in političnih sil trde levice, ni vmešavalo. "Vsaka stranka mora sama pri sebi razčistiti tudi zunanje pritiske," je dejal in obenem še menil, da sedanji odhod Karla Erjavca iz vrha stranke kaže na to, da je prišel, da stranko ruši z namenom, da ruši vlado, čeprav je sprva govoril, da se je vrnil zato, da bo stranki pomagal. Premier je dejal, da poslanci DeSUS spoštujejo odločitve organov stranke in so iz koalicije izstopili, želijo pa koalicijsko pogodbo, ki so jo sami soustvarjali, izvajati še naprej, ker je to v korist tistih, ki so jih volili. "Minister, ki je bil predlagan v vlado na predlog poslanske skupine DeSUS, po njihovih besedah še vedno uživa njihovo zaupanje in dokler bo užival njihovo zaupanje, bo minister v tej vladi", je ob tem še dejal predsednik vlade. Obenem je še dejal, da je v ozadju za rušenjem vlade Gregor Golobič, operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado, da pa še zdaleč ni edini. Ob tem je izpostavil nesuverenost političnih strank, ki se pustijo voditi od zunaj raznim interesnim lobijem, "ne da bi v celoti vedeli, kakšni interesi so zadaj". Dejal je, da je Slovenija edina država v Evropi in na svetu, kjer je levica sredi epidemije zavzela taktiko: "Kolikor slabše za Slovenijo, toliko boljše za levico", kar po njegovem mnenju predstavlja dno politike, prepričan je, da volivci tega ne bodo nagradili. V državah, kjer medijski prostor ni normalen, so tviti obramba pred cenzuro Glede tvitov, ki jih očitajo predsedniku vlade, pa je dejal, da vsebina tvitov odmeva v medijskem prostoru, ki je enostranski. V državah, v katerih je medijski prostor normalen, politiki prav tako uporabljajo Twitter, a je to nek dodatek. "Kjer pa medijski prostor ni normalen, kjer je na delu samocenzura, in osrednji mediji opravljajo vlogo podaljškov političnih strank, tam pa je Twitter obramba pred cenzuro," je dejal premier. O sodelovanju med vlado in opozicijo je predsednik vlade Janez Janša dejal, da vlada stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije, ki je v skupnem interesu. Poudaril je, da bo predsednik republike v sredo ponovno sklical sestanek vseh parlamentarnih strank in da bo vlada skupaj s svetovalno skupino opoziciji podrobno predstavila situacijo, kakršno pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih ter odgovarjala na vprašanja. Od opozicije pa se pričakuje podporo pri zdravo-razumskih ukrepih, ki jih vsi izvajajo. Opozicija na tuje izvaža umetne obtožbe, ki se nazaj vrnejo kot kot problemi .@JJansaSDS na @PlanetTV: @vladaRS stalno ponuja roko sodelovanja, ne da bi karkoli terjala od opozicije, razen konstruktivnega ravnanja pri zaustavljanju epidemije.https://t.co/6xlOVePDwm pic.twitter.com/RIbyY2Dw8L — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade kritičen do opozicije v delu, da v tujino izvaža umetne obtožbe, ki so namenjene temu, da se nato uvozijo nazaj v Slovenijo, probleme, ki dejansko so, pa se pred Evropo s tem tudi zakriva. Ob tem je poudaril, da je glavni problem v Sloveniji ta, da se o določenih pomembnih temah v osrednjih medijih ne poroča, čeprav so tisočkrat bolj problematične od tistih, ki jih očitajo vladi. Pri tem je izpostavil dogajanje na Ustavnem sodišču ter dogajanje na Računskem sodišču, kjer imajo predsednika sodišča, ki opravlja dve funkciji, ki sta nezdružljivi. "Za opravljanje dodatne funkcije predsednik Računskega sodišča prejema četrt milijona evrov, župane pa preganja zaradi ene dnevnice za 40 evrov. Nacionalna televizija in POP TV pa o tem ne poročata," je dejal premier in nadaljeval: "Problem v Sloveniji ni, da vlada poskuša utišati medije, problem v Sloveniji je, da so mediji utišani, ko gre za realne probleme." Pri tem je po njegovem mnenju pomembno predvsem poročanje nacionalne televizije, za katero slovenski davkoplačevalci prispevajo 100 milijonov evrov na leto. V primeru TEŠ 6, ko glavni izvajalec prizna korupcijo in plača odškodnino, tožilstvo ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico Glede zastojev pri imenovanju državnih tožilcev je predsednik vlade dejal, da jih po zakonu imenuje vlada. Izpostavil je, da je vlada v tem mandatu imenovala že veliko državnih tožilcev, a da predpisanega roka za imenovanje ni. Kar pa se tiče hitrosti odločanja, je poudaril, da je vlada svetlobna leta hitrejša od tožilstva, saj se na obtožnico za več kot milijardo opranih evrov v največji banki čaka že enajst let, tožilstvo pa se dela, kot da se ni nič zgodilo. "Mediji so poročali o poravnavi z multinacionalko, ki je gradila TEŠ6. V tem primeru je podjetje priznalo korupcijo in plačalo odškodnino, slovensko tožilstvo pa ni sposobno tega dejanja kvalificirati z resno obtožnico," je dejal premier in ob tem izpostavil tudi zaplete pri imenovanju evropskih državnih tožilcev, ki so nastali tudi zaradi šibkega vodenja resorja s strani ministrice za pravosodje, saj je vladi za evropske funkcije predlagala imenovanje državnih tožilcev, ki ne znajo tujega jezika. Zagotovil je, da bo vlada svoje delo opravila odgovorno in s hitrostjo, ki bo "svetlobna leta hitrejša od tega, kar počne državno tožilstvo v ključnih korupcijskih primerih, ki bi jih moralo preganjati, pa jih ne". Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba Na vprašanje, ali bo SDS stranka, ki bo naslednja zapustila evropsko politično skupino EPP, je predsednik vlade odgovoril, da gre za kompleksno sliko situacije v evropskem političnem prostoru. Opozoril je na politično nedoslednost evropskega političnega prostora in izpostavil, da so v liberalni skupini na evropski ravni stranke, ki so striktno levo in ne liberalno opredeljene. To pa po njegovem mnenju ne velja le za Slovenijo, temveč tudi za druge evropske države. Prihodnost Evropske unije je po mnenju predsednika vlade mogoča na temelju kot ga določa Lizbonska pogodba, s čim manj birokratskimi ovirami, ki sedaj dušijo sodelovanje z integracijo tam, kjer je nujna, kjer je potrebna, "kjer lahko skupaj odgovarjamo na globalne izzive od pandemije do podnebne krize, tam pa, kjer se zahteva konkurenčnost, morajo biti države suverene in sposobne sodelovati." .@JJansaSDS: Uradne napovedi s strani Evropske komisije in UMAR so bile, da bo padec BDP preko 7 %, dejansko je rezultat za več kot 20 % boljši. Tudi število brezposelnih je pod 90.000. pic.twitter.com/223fqxGLxv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 Covid-19: Cepiva delujejo, težave pri oskrbi pa gredo na rovaš Evropske komisije, ki je z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe Glede boja z epidemijo je predsednik vlade dejal, da cepiva delujejo, da smo v Sloveniji s cepivi znižali najhujšo ceno epidemije, to je smrtnost, po tem, ko se je cepilo najbolj ranljivo skupino ljudi v domovih za ostarele. Prav tako je poudaril, da se proizvodne kapacitete cepiv večajo. Kritičen pa je do tega, da je Evropska komisija z dobavitelji podpisala ne najbolj natančne pogodbe. Tudi v tej zgodbi se vidi, "da je eden večjih problemov evropska birokracija, ki narašča, ki je dobro plačana in iztrgana iz realnega okolja in, ki mnogokrat podleže tudi lobističnim pritiskom multinacionalk." Na vprašanje o uspehih in neuspehih pri obvladovanju epidemije je predsednik vlade dejal, da bomo o tem lahko govorili po tem, ko bomo obvladali epidemijo. "Kar se tiče ekonomskih in socialnih posledic epidemije, pa je vlada v osmih protikoronskih paketih posledice epidemije bistveno omilila," je dejal in izpostavil, da so bile prve napovedi o posledicah epidemije, da bo 120.000 brezposelnih, danes jih imamo manj kot 90.000. Drugačen od napovedi uradnih institucij je tudi padec BDP. Hitrejše bo kot napovedujejo tudi okrevanje. V nadaljevanju je predsednik vlade opozoril, da je bila v Sloveniji pred slabimi štirimi leti delegacija Svetovne zdravstvene organizacije, ki je ocenjevala pripravljenost posameznih držav na morebitno epidemijo. Slovenija je za večino področij dobila relativno slabo oceno, prejeli pa smo tudi predloge, na kaj se je v primeru epidemije treba pripraviti. "Ko danes gledamo, kaj od tega je bilo do leta 2020 narejenega, lahko ugotovimo, da ni bilo narejeno nič, kljub jasnim napotkom," je dejal predsednik vlade in dodal, da je bil to tudi eden od razlogov, da se je "puška vrgla v koruzo". Glede mariborskega zdravnika, ki se je okužil z južnoafriško različico novega koronavirusa, in glede katerega je bilo ugotovljenih vrsto nepravilnosti, od preskakovanja vrste pri cepljenju do obravnave bolnikov iz zasebnih ambulant, je predsednik vlade dejal, da so bili določeni ukrepi v tem konkretnem primeru že sprejeti. Po njegovih besedah primer tega zdravnika meče slabo luč na celoten zdravstveni sistem, na vse, ki so v času epidemije garali in učinkovito opravljali svoje delo. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada tudi s prenovo plačnega sistema v zdravstvu naredila red. Na prvem mestu bo tudi v prihodnje, kot je dejal predsednik vlade, še naprej spopad z epidemijo, zmanjševanje negativnih posledic epidemije, zagotavljanje dodatnih kapacitet v zdravstvu, delanje reda od plačnega sistema do reorganizacije ter zagotavljanje kadra za prihodnost. Predsednik vlade je ocenil, da se je minister Poklukar dela lotil resno in stvari zastavil na več frontah. Zaradi tega in za to, da bo vlada lahko realizirala nekatere ključne cilje iz koalicijske pogodbe kot so zakon o demografskem skladu, zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o debirokratizaciji, je potrebna stabilnost in mir v koaliciji ter v parlamentu. 2 tir: Neverjetno je, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. Na vprašanje o drugem tiru in izboru Kolektorja kot glavnega izvajalca je predsednik vlade dejal, da je neverjetno, da se na milijonski razpis prijavi le en ponudnik. To bo, po njegovem mnenju, treba razčistiti. Ob tem je izpostavil, da so cene, ki so jih ponudili, nizke, saj da se očitno računa na dodatne anekse, na postopek, ki je bil včasih že utečen. "Rezultat tega so bili preplačani objekti in vlada bo naredila vse, da teh aneksov ne bo," je dejal premier Janez Janša. .@JJansaSDS: Temelj vladavine prava je, da je odločitev pojasnjena. To, da nekdo arbitrarno sprejema odločitve, ki jih ne pojasni, pa je značilnost diktature. Ustavno sodišče mora znati napisati, zakaj je bila neka odločitev sprejeta. pic.twitter.com/AAdDwBAOZL — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021 Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča Glede Ustavnega sodišča, primera ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je sodil v zadevi, v kateri bi se moral izločiti, ter informacij, da ustavni sodniki ne berejo zadev, o katerih odločajo, je dejal, da gre za škandalozen primer. "Na sodišču, ki je zadnja instanca odločanja, se ne more zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča. Še bolj škandalozno pa je to, da te zavrnitve niso obrazložene. Temelj pravne države je, da je neka odločitev pojasnjena," je navedel predsednik vlade in dodal, da je arbitrarno sprejemanje odločitev brez obrazložitve značilnost diktatur. "Enako škandalozno je tudi to, da je Ustavno sodišče, od kar ga vodi predsednik dr. Rajko Knez, zadržalo 12 zadev, o katerih še do danes ni odločilo. Zadržalo je tudi izvajanje strateških stvari, kot je na primer Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, zaradi česar nastaja velika, tudi strateška škoda državi. V oddaji sta voditelj in premier Janez Janša spregovorila tudi o energetiki. Predsednik vlade je dejal, da je nujna uvedba preglednosti in transparentnosti v tem sektorju, v katerem se je do sedaj z raznimi veriženji deležev to preglednost zakrivalo. "Vlada bo v okviru svojih pristojnosti to preglednost terjala, kjerkoli bo potrebno, bo prišlo do revizij in do razčiščenja tudi za nazaj." Pogovor sta predsednik vlade in voditelj zaključila z dogodki izpred 30 let, ko se je Slovenija osamosvojila. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da se z glavnimi organizatorji dogodkov izpred 30 let iz Odbora za varstvo človekovih pravic srečujejo na obletnicah, mnogi med njimi so že pokojni, politično pa so se njihove poti z nekaterimi tudi razšle. Ob tem je dejal, da je bilo ob takratnem dogajanju ključno to, da je bila "takrat to civilna družba, ki je nastala iz upora, da je bila avtentična in ni bila plačana od oblasti. Za razliko od večine nevladnih organizacij danes, ki nastopajo kot nevladne organizacije, zahtevajo pa denar od vlade." Če ste zamudili ekskluziven intervju s predsednikom vlade @JJansaSDS na @PlanetTV, si ga lahko v celoti še vedno pogledate na https://t.co/mDejm7AxZ8. https://t.co/3vy6xSfua5 — SiolNET Novice (@SiolNEWS) March 13, 2021

Več

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je še najbolj prepojena z nekdanjim načinom tovarišijskega delovanja. Temu danes rečemo globoka država v sodstvu. Izvršilna in zakonodajna veja sta vsakodnevno pod pritiskom javnosti, mediji o njih poročajo vsakodnevno, v sodnih dvoranah pa se - daleč od oči, daleč od srca - dogajajo številne osebne drame, katerih posamične žrtve in njihovi kriki ostajajo neslišani. Pred dnevi smo naleteli na nov primer žrtve razvpitega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, katerega posegi so nam znani že iz številnih drugih sodnih dram, pa se kljub temu vede, kot da njegove vladavine ne bo konec. Z nami je Blaž Babič, na svojem Twitter profilu ste objavili nekaj podrobnosti svojega primera, v katerem nastopa Marjan Pogačnik. Za kaj gre? Blaž Babič: Najprej naj se Vam zahvalim za pozornost, da ste opazili mojo objavo in jo štejete za pomembno. Moj sodni primer se je pričel odvijati leta 2015, torej smo sedaj v 6. letu. Gre morda za nekoliko neobičajno vsebino, ki pa vendarle v nekaj elementih posega v obstoječo sodno prakso. Od leta 2013 sem dve leti in dva meseca sodeloval s tedanjim prijateljem, g. Dolinarjem, v obetavnem poslovnem projektu. Njegova ideja o uporabi tehnično obdelanega lesa za gradnjo plovil je bila po moje tako pomembna, da sem ji rade volje posvetil toliko časa. To je bil tudi čas, ko je (Cerarjeva, SMC) vlada vodila pravo kampanjo za ozaveščanje gospodarske izrabe lesa, te strateške surovine. Kje je pri tem prišlo do zapleta? Blaž Babič: Kljub številnim medijskim aktivnostim v resnici nismo mogli priti do resnih zagonskih sredstev s strani države, zato sem v krogu prijateljev poskrbel za prva posojila, da je lahko g. Dolinar sploh držal projekt nad vodo. Sicer je sam nihal med velikimi razvojnimi vizijami in potenciali, na drugi strani pa se je soočal z dokaj trpko realnostjo. Pred tem sem mu še pomagal izviti se iz najhujšega primeža t.i. celjskih oderuhov in goljufov, zato sem resno računal, da je najina zveza dovolj trdna tudi za poslovne preizkušnje. Po dveh letih aktivnega iskanja priložnosti sva tako prišla do skromnega proizvodnega prostora v Kočevju in pričela graditi 5-metrsko jadrnico. Julija 2015, ko je imel napeljan dogovor za sestanek z enim večjih konstruktorjev plovil pri nas, pa me je nepričakovano in grobo odslovil. Kar tako? Blaž Babič: Vedno me je vsem poslovnim in osebnim znancem predstavljal kot "drugega človeka" v podjetju, tistega, ki ga bo nasledil, ko se bo sam utrudil. Dejstvo je, da brez mene sam nikoli ni bil sposoben napisati niti korektnega dopisa, takega brez slovničnih in tipkarskih napak. Seveda sem najprej moral "globoko dihati", da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Cel mesec sem potreboval, da pridem k sebi, pozval sem ga k vsaj minimalnemu poplačilu mojega vloženega truda in po njegovem vztrajnem molku sem v zadnjem trenutku sam vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, hkrati s tožbo za ugotovitev nezakonite prekinitve le-tega. Mar to ni bilo dovolj? Blaž Babič: Žal je bila ta vloga le začetek te dolge poti. Po pol leta je Dolinar očitno ugotovil, da sam ne bo zmogel in da je ostal brez vlečnega konja, da torej moja tožba deluje tako grozeče, da je zanj najbolje, da podjetje spravi v stečaj. To je storil po hitrem postopku, sam o tem nisem bil niti obveščen s strani sodišča, in predem sem se ovedel, že je bil postopek pred Delovnim sodiščem končan, saj je tožena stranka prenehala obstajati. Kakšen je bil vaš naslednji korak? Blaž Babič: Pričela se je mukotrpna civilno-pravna pot, ves čas pospremljana z BPP storitvami (brezplačna pravna pomoč), ki pa jih še zdaleč ni lahko pridobiti, marsikdaj pa tudi pomenijo, da odvetniki ne najdejo dovolj motivacije za nadpovprečen trud. Omeniti moram odvetnico Šikovec Ušaj, ki približno eno leto najinega sodelovanja pred edino obravnavo ni niti enkrat našla niti pet minut časa za posvet z menoj. Nanjo sem se vsekakor preveč zanašal, izbral sem jo namreč prav zato, ker sem vedel, da že pozna Dolinarja in njegovo dvojno osebnost in mi ni bilo potrebno razlagati ji, da imam prav - tako sem si vsaj napačno predstavljal. Kaj se je zgodilo na okrožnem sodišču v Ljubljani? Blaž Babič: Zbral sem vse dokaze na CD-ju, elektronskih dokumentov (dopisov, e-pisem, kataloga, slik, itd. ) je bilo prek 1000, skupaj približno 250 Mb. Seveda sem to lahko storil, saj sem ves čas bil tudi - med drugimi vlogami - poslovni sekretar. Predlagal sem tudi 15 prič, ki so vse v živo videle najin poslovni in siceršnji prijateljski odnos, ter bi to zlahka tudi potrdile. Potrpežljivo sem čakal na glavno obravnavo. Enkrat celo se je Dolinar izognil razpravi, pa se zlagal, da je bil v zdravilišču v Laškem. Sodnica je šla to preverjat - in ga tam ni bilo. Kdo je bila sodnica? Blaž Babič: Bila je višja sodnica Božena Novak. Na sami razpravi sem ugotovil, da - milo rečeno - nima niti pojma o resničnem poslovnem življenju, še manj pa je pokazala uravnoteženosti in doživel sem skrajno šikaniranje z njene strani, moja odvetnica pa kot da ji je pri tem zgolj asistirala. Na sami obravnavi je zavrgla vse moje priče kot nepomembne, zavrgla je tudi vse pisne dokaze (v elektronski obliki), poslušala je zgodbo toženega Dolinarja, ki pa je prihajal na dan s tako očitnimi lažmi, da bi jih spregledal prav vsak že na kraju samem. Sodnica mi je tudi jemala besedo, me prekinjala, dobesedno poniževala in me na koncu obravnavala kot nebodigatreba. In njena sodba? Blaž Babič: Najprej sem dobil zapisnik, v njem sva pričala samo tožnik in toženec, dolg je bil 30 strani. Prepričan sem bil, da je v njem dovolj njegovih laži, da bo sodnica zlahka ugotovila njegovo krivdo. Ampak ne, sodba je bila napisana s strani nekoga, ki ne dojema, da delovni proces ni le proizvodnja za delovnim trakom, ampak da je potrebno podjetje v prvih letih tudi zagnati, samo proizvodnjo pa sploh vzpostaviti. Dodatno je ignorirala 8. člen ZGD, ki govori o spregledu pravne osebnosti, če torej lastnik podjetja (v tem primeru hkrati tudi direktor) zlorabi svoje podjetje za protipravne cilje. Dolinar mi je namreč dve leti in dva meseca obljubljal vse, od zaposlitve, do službenega stanovanja in avtomobila - seveda, za "naslednjim ovinkom". In potem? Blaž Babič: Šel sem še gledat sodno prakso in dodatno ugotovil, da po dveh letih delovno razmerje - četudi niso izpolnjeni vsi pogoji (sklenjena pisna pogodba o delovnem razmerju) - postane pravno priznano, in imel sem dovolj materiala za pritožbo, ki sem jo spisal na 55-ih straneh. Šlo je za podrobno analizo zapisnika zaslišanja, hkrati z vsemi ostalimi navedbami. Pritožbo je sicer z levo roko napisala tudi odvetnica Ušajeva, potem pa sva končala s sodelovanjem. Na predlog znanke sem šel preverjat, ali je bila sodnica Božena Novak sploh določena po veljavnem sodnem redu. Marjan Pogačnik mi je v dopisu odgovoril (seveda tega ni pisal sam, je pa podpisan), da sodnica resda ni bila določena po sodnem redu, ampak da to "ni taka napaka, da bi jo šteli za kršitev pravice do poštenega sojenja". Si predstavljate?!? Ista sodnica, ki je nastavljena mimo sodnega reda, potem pa tako obdela mene kot tožnika, da naj ne bi bila niti nastavljena, niti pristranska?!? Težko verjamem, še posebej zato, ker se je Dolinar večkrat pohvalil, da je bil šofer za SDV. V svoji naivnosti sem želel verjeti, da ga je na stara leta srečala pamet, pa sem se očitno zmotil. Sodni sistem pa ga je podprl na polno. Kaj je reklo višje sodišče? Blaž Babič: Še slabše so se odrezali. Mojo pritožbo so razglasili za laično. Tudi tu sem doživel plehki formalizem, ki z dejanskim primerom ni imel ničesar skupnega. Materialna resnica zanje ne obstaja, kar si zadajo, tako obrnejo besede, ključne napake kolegice pa so spregledali in pometli pod preprogo. In naprej? Blaž Babič: Jasno je bilo, da s prejšnjo odvetnico ne morem več naprej, zato sem v stiski (in v pogojih COVID epidemije!) iskal novega odvetnika. Na srečo sem ga našel, vendar pa je že skoraj potekel čas za ustrezno predpripravo za pisanje predloga za dopustitev zahteve za revizijo, naslovljenega na Vrhovno sodišče. Kljub časovni stiski smo na kratko in zgoščeno predstavili, o čem naj bi govorila zahteva za revizijo - o kar trojnih bistvenih postopkovnih kršitvah (napačna sodnica, protipravno zavrženje prič in neupoštevanje dokazov, šikaniranje na sami obravnavi) in dvojni kršitvi obstoječe sodne prakse (več kot dvoletno delovno razmerje in spregled pravne osebnosti). Je Vrhovno sodišče pokazalo razumevanje? Blaž Babič: Žal ne. Izpadlo je, kot da si oni želijo vloge, ki bo kot nekakšno izpolnjevanje formularskega obrazca. To je absurdno, ne le iz časovnega razloga, opisal sem že časovno stisko, gre za to, da ne more biti pred-korak (predlog za dopustitev) pomembnejši od same vsebinske zahteve za revizijo. Po njihovo z novim odvetnikom nismo dovolj natančno opredelili, katero vprašanje sodne prakse naj bi v sami revizijski zahtevi sploh obravnavali? Odvetnik mi je nato zagotovil, da gre tu za prakso Vrhovnega sodišča, kjer s klišejskimi (kopiranimi) obrazložitvami množično zavračajo zadeve in s tem zmanjšujejo pripad. Jasno je bilo torej, da moramo poskusiti še na Ustavnem sodišču. In Marjan Pogačnik? Blaž Babič: Ja, tukaj se ponovno vrnemo do njega. Krog za zaključi. Ko sem vložil prošnjo za BPP, za zastopanje na Ustavnem sodišču, in v njej navedel številne ustavne člene, ki da so bili kršeni v mojem postopku (od temeljne pravice do poštenega in učinkovitega sojenja, do nenazadnje pravice do dela in njej sorodnih pravic), se je prav tisti Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za nastavitev neprave in krivične sodnice Novakove, postavil kar v vlogo Ustavnega sodišča in sam obdelal vse ustavne člene, ki sem jih izpostavil, na kar sedmih straneh - in mi dal vedeti, da so moje možnosti za uspeh na Ustavnem sodišču dovolj majhne, da mi ne mislijo odobriti stroškov za BPP. S tem je poskusil meni onemogočiti nadaljevanje postopka in na kar najbolj eleganten način zaščititi preiskovanje njegove lastne izvorne protipravnosti. Vam je s tem preprečil vložitev ustavne pritožbe? Blaž Babič: Na mojo veliko srečo je bila odvetniška pisarna tako agilna, da je že vložila pritožbo, preden je prišel ta nesprejemljivi zavrnilni odgovor. Sicer bi ostal brez vsega, samo zaradi tovarišijskega komplota, katerega nosilec je dejansko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, eksekutorka pa je bila sodnica Božena Novak. Verjetno ni samo moja ocena, da taki ljudje na takih položajih v sodstvu nimajo kaj početi. Prosim, dodajte moj poziv vsem podobnim žrtvam, tako Pogačnika, kot tudi sodnikov in sodnic, kot je Novakova, da se pričnemo povezovati. Sam sem dosegljiv na Facebook in Twitterju, pa tudi na Publishwall imam svoj blog. Hvala Vam za ta pogovor. Blaž Babič: Hvala Vam! Intervju pripravil Boris Cipot

Več

VIDEO: Klepet s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom, letošnjim dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo

Poleg arhitekta Marka Mušiča je veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo za letošnje leto prejel tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček.  S Ferijem Lainščkom je ob tej priložnosti pogovor za Nova24TV pripravil novinar Boris Cipot v ambientu stoletnega grajskega parka, kjer se njune poti križajo praktično vsak dan. VIDEO:

Več

Bojan Peček, šef dopisništva TV SLO v Pomurju, se zaradi traum zaradi Janševe diktature, izogiba občin z Janševimi župani

6.06.2021

preberi več

Minister dr. Jože Podgoršek na 70. letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj

4.06.2021

preberi več

Kaj takega le v Sloveniji: KPK v duhu revolucionarnega prava županu Leljaku onemogoča članstvo v svetu Javnega podjetja CEROP

4.06.2021

preberi več

Za novo adrenalinsko turistično atrakcijo v Lendavi, Zipline Vinarium izdano gradbeno dovoljenje

3.06.2021

preberi več

Lendava: Odprli mobilne hiške ob Zavodu za turizem in razvoj v Čentibi

2.06.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

pred 11 urami
Bilo je pred 30 leti, 13. junija 1991 ZIS začel ...
Jugoslovanska vlada (Zvezni izvršni svet ali ZIS) je slovensko obvestila, da bo pričela uveljavljati odlok o ...
(0)
pred 22 urami
Bilo je pred 3o leti, 12. junija 1991 Markovičeve ...
Zaradi bližnjega zasedanja Sveta ES, ki je vztrajal pri jugoslovanski celovitosti in ji zagotavljal denarno pomoč, in ...
(0)
pred 23 urami
Zaradi krive ovadbe vložena kazenska ovadba zoper ...
Zaradi krive ovadbe zoper direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, mag. Uroša Urbanijo, je bila dne 9. 6.2021 ...
(0)
pred 2 dnevoma
Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi ...
Piše: dr. Vinko GorenakPa smo tam. Že nekaj mesecev je v EU in širše, sploh pa v Bosni in ...
(0)
pred 4 dnevi
Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska ...
Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji eden mirnejših dni v sicer zelo pestrem in napetem mesecu. Člani ...
(0)