SI

Na to, kar so si danes privoščili v SD, ponosni naslednici Zveze komunistov, bi bila ponosna Lukašenko in Kim Jong Un

26.02.2021

preberi več

Covid-19: Črn scenarij za Obalno-kraško regijo - rdeča faza prinaša omejitve zbiranja in gibanja, šole ostajajo odprte

26.02.2021

preberi več

Aleksander Reberšek: Želimo zvišati nadomestilo za izgubljeni dohodek staršem otrok s posebnimi potrebami

26.02.2021

preberi več

Janez Janša Ursuli Von der Leyen: Pridite v Slovenijo in se sami prepričajte kdo laže!

26.02.2021

preberi več

Franc Bogovič: Za precizno kmetijstvo je 5G nuja

26.02.2021

preberi več

NOVICE

Na to, kar so si danes privoščili v SD, ponosni naslednici Zveze komunistov, bi bila ponosna Lukašenko in Kim Jong Un

26.02.2021

preberi več

Covid-19: Črn scenarij za Obalno-kraško regijo - rdeča faza prinaša omejitve zbiranja in gibanja, šole ostajajo odprte

26.02.2021

preberi več

Janez Janša Ursuli Von der Leyen: Pridite v Slovenijo in se sami prepričajte kdo laže!

26.02.2021

preberi več

Franc Bogovič: Za precizno kmetijstvo je 5G nuja

26.02.2021

preberi več

Kmetijci pozor, pričela se je letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za leto 2021

25.02.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: v trgovino pojdite z obrazno masko, držite razdaljo.

KOLEDAR DOGODKOV

Sreda v sredo

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

24.10.2020

preberi več

Agencija Fitch Ratings potrdila dobro bonitetno oceno Slovenije

18.07.2020

preberi več

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi

4.03.2020

preberi več

VIDEO: Alojz Kovšca: Šarec si je sam kriv, zdrahe znotraj LMŠ so mu spodnesle premierski fotelj

19.02.2020

preberi več

Vladimir Kolmanič v Sredi v sredo: Sodeč po volilni blamaži Demokratov v Iowi, je drugi mandat Donalda Trumpa več kot realen

12.02.2020

preberi več

Evropski utrip

Janez Janša Ursuli Von der Leyen: Pridite v Slovenijo in se sami prepričajte kdo laže!

26.02.2021

preberi več

Franc Bogovič: Za precizno kmetijstvo je 5G nuja

26.02.2021

preberi več

Predstavitvi zbornika Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi ob rob - Smo že dovolj zreli za pogovor o demografiji?

24.02.2021

preberi več

Minister dr. Anže Logar z ministrom Schallenbergom in slovensko manjšino na Dunaju

19.02.2021

preberi več

Dr. Milan Zver: Iniciativa DiscoverEU je odlična priložnost za učenje mladih in pridobivanje različnih socialnih kompetenc

16.02.2021

preberi več

Evropski parlament - povezave

Dr. Vinko Gorenak: Odvetniško sodniška akcija Nataše Pirc Musar in Urške Klakočar Zupančič

Odvetnica Nataša Pirc Musar in sodnica Urška Klakočar Zupančič. Odvetnica Nataša Pirc Musar in sodnica Urška Klakočar Zupančič. Najprej kdo je kdo? Natašo Pirc Musar osebno poznam še iz časa, ko je bila novinarka na POP TV, sploh pa se osebno poznava iz časa, ko je bila informacijska pooblaščenka, jaz pa poslanec v Državnem zboru. Tudi v času njenega odvetništva sva zadržala občasno, strokovno ali twitter komunikacijo. Urška Klakočar Zupančič pa je sodnica v Ljubljani. Ne poznam je osebno, me je pa nekdo opozoril na njeno pisanje na njenem Facebooku, na osnovi česar sem sestavil prispevek, ki ste ga lahko 1. 12. 2020 prebrali TUKAJ. Sodeč po pisanju medijev, so tudi sodni krogi prepoznali nezakonito, sploh pa neprimerno pisanje sodnice Urške Klakočar Zupančič, ki so jo degradirali, odvzeli so ji namreč vodenje oddelka in zahtevali uvedbo disciplinskega postopka. V torek 16. 2. 2021 dopoldan sem sedel na seji poslanske skupine SDS v Državnem zboru. Kar naenkrat je moj telefon skoraj pregorel, toliko klicev je prišlo v zelo kratkem času. Večinoma so bili klicatelji novinarji, a se nisem odzival. Jasno pa je bilo, da se nekaj dogaja. Mogoče pa bo odgovor na twitterju sem pomislil? In res, takoj sem videl, da je Nataša Pirc Musar zoper mene vložila kazensko ovadbo, seveda zastopa sodnico Urško Klakočar Zupančič.  Mediji so že poročali, da sem osumljen storitve kaznivega dejanja “nedovoljene objave zasebnih pisanj” po 140. členu Kazenskega zakonika. Nataša Pirc Musar je seveda obvestila vse medije, mene ne, čeprav se zadeva nanaša name. Nedovoljena objava zasebnih pisanj140. člen(neuradno prečiščeno besedilo) (1) Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se začne na zasebno tožbo. Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 140. člen KZ-1 Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15: KZ-1-NPB4 Kaj naj si mislim? Natašo Pirc Musar razumem, niti je ne obsojam, ona pač opravlja svoje delo, v sporočilu medijem, pa je videla seveda veliko priložnost za svojo brezplačno promocijo in promocijo njene odvetniške pisarne. Slab vtis pušča dejstvo, da obvestila medijem, ni istočasno poslala meni, saj ima tako moj elektronski naslov, kot telefonsko številko. Bila je “junakinja”, Gorenak naj moje obvestilo medijem prebere ali sliši iz medijev. Tudi prav. Ne razumem pa sodnice Urške Klakočar Zupančič, njena šefica Nataša Kosec, jo je sodeč po pisanju medijev degradirala in zoper njo, v tej zadevi uvedla disciplinski postopek, njeno početje pa obsojajo tudi njeni kolegi, kar lahko preberete TUKAJ. Sodnica res ni Urška iz lokalnega frizerskega salona ali Urška, ki na tržnici prodaja zelenjavo. Če bi se sam znašel na njenem mestu, bi se skril v mišjo luknjo in se opravičil sodelavcem sodnikom, ter seveda vsem tistim, ki jih je napadala s svojim pisanjem. Posledično pa bi sodniška oblačila zamenjal za odvetniška. Toda ne hrabra Urška je preko odvetnice zoper mene vložila kazensko ovadbo. Čestitam za hrabrost. Kazenske ovadbe zoper mene po tednu dni še nimam Kasneje je sledilo še več novinarskih vprašanj, tudi vabilo na snemanje na RTV, kot tudi POP TV. Vse sem seveda odklonil, saj nisem prejel niti obvestila, še manj pa kazenske ovadbe. No, danes je že sedem dni od tega dogodka in kazenske ovadbe še vedno nimam. Kako naj novinarjem odgovarjam na vprašanja, če pa v zvezi s tem nimam ne kazenske ovadbe in ne obvestila Nataše Pirc Musar, slednje sem lahko kasneje prebral v medijih. Je pa v večini medijev veselo nastopala Nataša Pirc Musar, ki je na veliko razlagala, česa sem osumljen. Tako nastopanje seveda nima nobene zveze s samo kazensko ovadbo, gre pa za reklamo odvetnice. Si predstavljate, da bi Nataša Pirc Musar plačala reklamo za svojo odvetniško pisarno in to dve minuti na RTV in dve minuti na POP TV. Plačala bi okoli 7000,00 evrov (Glej cenik RTVna  (https://img.rtvslo.si/files/marketing/cenik_tv_slo_2020_javna_objava.pdf) ne spreglejte, objavljene so cene za eno sekundo snemanja. Zdaj razumete, Nataša Pirc Musar je ubila dve muhi na en mah. Na obeh TV je dobila brezplačno reklamo, pa še mene je opljuvala in skušala je rehabilitirati sodnico. Dokler sojenje ne bo končano o tem ne bom več pisal. Če bo med sojenjem kaj zanimivega se bom že oglasil. Po sojenju bom napisal prispevek z naslovom Akcija Nataše Pirc Musar in Urške Klakočar Zupančič ni uspela. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050) vir: vinkogorenak.net

Več

Romana Tomc: Vladavina prava, Politico in manipulacije

Napadi na vlado Janeza Janše na nacionalnem in evropskem nivoju se vrstijo od njenega nastopa dalje. Za to politični nasprotniki uporabljajo najrazličnejše načine in preko svojih mrež, ki jih imajo spletene v tujini, o Sloveniji in aktualni vladi širijo sovražne informacije, diskreditacije in laži. Vse z namenom prevzema oblasti. Razprava o vladavini prava v Sloveniji. V naslednjih dneh, predvidoma 4. marca, naj bi tudi v Evropskem parlamentu posebna skupina, ki deluje v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve - LIBE, razpravljala o vladavini prava v Sloveniji. Skupino vodi nizozemska poslanka iz skupine Renew Sophie in t'Veld, ki je v javnem nastopu, na katerem je sodelovala skupaj z Blažem Zgago, napovedala uvedbo nadzora v Sloveniji. Zanimivo pri tem je, da se je ta javni nastop zgodil še preden se je skupina, ki naj bi o tem odločala, sploh sestala. Od poslanke, ki se zavzema za demokracijo in spoštovanje najvišjih standardov, ne bi pričakovali, da odločitve sprejema kar sama, na avtokratski način, brez sodelovanja ostalih članov skupine in brez možnosti upoštevanja mnenja gostov, ki so povabljeni na sestanek te skupine. Očitno je, da gre za vnaprej dogovorjene odločitve, kar je izjemno sporno. Razprave se kljub vsemu veselimo, saj bo to priložnost, da z dejstvi in številkami pokažemo, kakšno je dejansko stanje pravne države v Sloveniji za nekaj let nazaj. Ne dvomim, da bo na dan prišlo precej zanimivih informacij, ki so bile doslej namenoma prezrte. Predsedovanje in vladavina prava. Slovenija je v program svojega predsedovanja kot eno izmed prednostnih tem uvrstila tudi razpravo o vladavini prava. Obetamo si lahko poglobljeno, kakovostno in uravnoteženo razpravo, upoštevajoč najvišje demokratične standarde. Ni pa mogoče pristati na populistične napade in obtoževanja, katera temeljijo na izkrivljenih informacijah, ki nimajo nič skupnega z resničnimi prizadevanji za vladavino prava, ampak so najbolj nizkotna politična akcija nacionalne politike, prenešena na evropski nivo. To je posebej zavržno, ker avtorji teh poskusov s tem blatijo Slovenijo in ji močno škodujejo. S svojimi nastopi, pismi in zakulisnim delovanjem slovenski evropski poslanci z levega političnega pola pri tem aktivno sodelujejo. Manipulativni Politico. Popolnoma neuravnotežen in manipulativen članek si je privoščil tudi Politico. V njem so, tako kot v mnogih drugih tujih medijih, ki pišejo o Sloveniji, jasni odtisi slovenskih avtorjev. Kot vir informacij so nevedeni izključno levi aktivisti, odgovori, ki jih je posredoval UKOM, enostavno niso bili vključeni, ker bi očitno podrli zgodbo, ki jo je avtorica želela povedati. Ne gre torej za objektiven članek, ki bi skušal prikazati dejansko stanje, ampak gre za politični pamflet, katerega namen je diskreditacija vlade Janeza Janše in njega osebno. Politiki naj bi zgolj zaradi tega, ker smo javne osebnosti, prenesli več blatenja, kritik, norčevanja iz nas. Vendar tudi tu obstajajo meje. In kadar so te prekoračene, je potrebno to tudi jasno povedati. Napadi se bodo še krepili. Verjamem, da je razočaranje po sramotno izgubljeni nezaupnici in polomom projekta KUL izjemno. Zato pričakujem, da se bodo takšni nizkotni napadi v nadalevanju še krepili. Vlado Janeza Janše je potrebno zrušiti na vsak način. To je edini moto in edini program, ki ga imajo na levem političnem polu. V tem trenutku so se znašli v razmerah, ki so jim popolnoma tuje. Izgubili so oblast, oni pa so navajeni vladanja, moči in denarja. Jeza je velika. Kljub temu težko razumem kolege, novinarje, aktiviste, akademike in vse ostale, da so pripravljeni sramotiti državo in širiti laži za dosego političnih ciljev, ki jih ne morejo in ne znajo doseči na demokratičen način.

Več

Dr. Milan Zver: Politico v članku močno škodil ugledu Slovenije

Pred dobrima dvema dnevoma je časnik Politico objavil prispevek z naslovom "Znotraj slovenske vojne proti medijem”, v katerem je osnovno izhodišče članka, da se novinarji tako zelo bojijo vlade Janeza Janše, da se začnejo samo-cenzurirati. Prav tako je v članku navedenih vrsta zavajanj, netočnosti, ogromno je sklicevanja na anonimne vire, in čeprav je vladni urad za komuniciranje obširno in dosledno ter natančno odgovoril na vsa novinarkina vprašanja, jih le – ta v svojem članku ni skoraj v ničemer povzela, ali pa jih je le bežno ošvrknila. Običajno je sicer tudi, da novinarji navedbe svojih sogovornikov soočijo z navedbami uradnih institucij, česar novinarka v prispevku ni naredila, temveč je objavila nekaj iz konteksta iztrganih stavkov. Ob prebiranju članka se nikakor ne morem znebiti občutka, da gre za znano taktiko levih strank, da zmanipulirane in zavajajoče novice dostavijo tujim novinarjem, ki jih nekritično povzemajo, nato pa jih slovenski mediji pompozno predstavijo slovenskim bralcem in gledalcem, ponovno brez kakršnegakoli dodatnega odziva slovenskih organov. A naj naštejem samo nekaj dejstev, ki jih je novinarka v svojem članku v Politico spregledala: 1. Analiza o medijski pluralnosti, ki jo je opravila Fakulteta za medije, kaže, da imajo večinski mediji močno protivladno, opozicijsko medijsko držo, leva stališča pa prevladujejo nad desnimi, kar je v nasprotju z anonimnimi poročili, da so novinarji prisiljeni v samocenzuro. Analiza je vključevala 10 najbolj pomembnih medijev in je odkrila, da jih je 80 % prevladujoče proti vladnih, 18% je nevtralnih, 2% pa provladnih.  2. Slovenska vlada je prek medijskega razpisa (pretežno levim medijem) podelila 2,6 milijona evrov in še na desetine milijonov iz interventnih sredstev za blaženje posledic koronavirusne bolezni. 3. RTV Slovenija tudi pri načrtovani spremembi zakonodaje nikakor ne bo ostala brez sredstev. Majhen delež RTV naročnine, za katerega je predvideno, da bi bil prenesen na druge medije, bi bil nadomeščen na podlagi novega zakona, ki bi RTV Slovenija letno omogočil vsaj 11 milijonov evrov več zaslužka tako, da bo RTV dal več oglaševalskih možnosti. Ti prihodki so doslej omejeni. 4. Slovenija je bila na mednarodni lestvici medijske svobode, ki jo objavlja organizacija Novinarji brez meja, najvišje prav v času prve vlade premierja Janeza Janše, in sicer od leta 2004 do leta 2008. V času prejšnje vlade premierja Marjana Šarca je bila Slovenija na tej lestvici uvrščena na 32. mesto, kar je več kot trikrat slabše kot v letih 2005 in 2006, ko je bila 9. in 10. 5. Na protivladnih protestih, ki se jih redno udeležuje in na katere vabi tudi slovenska opozicija, mediji pa o njih intenzivno poroča, se vzklikajo parole "smrt janšizmu", ljudje pozivajo k uboju predsednika vlade, nosijo transparente in napise z grožnjo s smrtjo. Vse te grožnje so predvajanje tudi v medijih kot nekaj povsem običajnega. Še več, tožilstvo v tovrstnih grožnjah, pa tudi v besedah, da je konkretni politik  “pes, ki ga je treba likvidirati “ne predstavlja resne grožnje. 6. Novinarki žal nihče ni povedal ničesar o grožnjah, tudi fizičnih, ki pa jih dejansko prejemajo nekateri novinarji, med njimi, na primer, ne pozabimo na primer k sreči neuspele likvidacije novinarja Mira Petka, pa tudi primer raperja Zlatana Čordića, ki je konec lanskega leta napadel novinarsko televizijsko ekipo, snemalcu iztrgal kamero iz rok in jo poškodoval, kasneje pa na ulici nadlegoval direktorja NIJZ. Prav tako ne pozabimo, da je na protivladnih protestih nek ekstremni levičar fizično napadel fotoreporterja in ga hudo poškodoval, lotil se je tudi nekega snemalca, ga podrl na tla in obrcal, potem pa enako storil tudi nekemu policistu.  Žalosti me, da je nekoč ugleden časopis, ki ga v evropski prestolnici prebirajo mnogi diplomati, poslanci, zaposleni v evropskih institucijah, ... povsem izgubil neodvisno in nepristransko smer in nasedel vsem navedbam, ki so jih novinarki servirail lokalni politični aktivisti." milanzver.eu

Več

Propadla nezaupnica ali učna ura, kako personalizirano ideološko sovraštvo scvre možganske celice in ustvarja nepotrebno

Propadla nezaupnica ali učna ura, kako personalizirano ideološko sovraštvo scvre možganske celice in ustvarja nepotrebno Piše Jože Biščak Ne bom se smejal, resnično mi ni do tega, da bi privoščljivo raztegoval čeljust. Priznam, mikalo me je, ker je bilo danes v parlamentu kot na ladji norcev. Levičarskemu opozicijskemu četverčku nihče ne odreka pravice, da vlaga konstruktivne nezaupnice in interpelacije. To je temelj parlamentarne demokracije, to so instrumenti nadzora in kaznovanja vsakokratne vlade. Ampak Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in Alenka Bratušek so s Karlom Erjavcem povsem razvrednotili demokratične institute in normalne postopke degradirali na raven, kot je dejal premier Janez Janša, destruktivne farse. Obtožnica zoper to vlado je propadla, leva opozicija se je izkazala kot mojster ustvarjanja nepotrebnega. Rezultat glasovanja je bil tak, kot so praktiki pričakovali. A večni obsedenci, ki jim je sovraštvo do Janeza Janše scvrlo možganske celice, so takoj po fiasku že začeli groziti ne z enim, ampak več ponovnimi poskusi. Takimi ali drugačnimi, tudi zavrženimi, kot anarholevičarji, ki so pred državnim zborom žugali poslancem strank Desus in SMC, da jih opazujejo in da si jih bodo zapomnili. Če potegnemo vzporednice z dogajanji, ki so vlečejo dolge mesece, to lahko pomeni samo eno: stopnjevanje ustrahovanja, ki bo na koncu pripeljalo do materializiranega nasilja. Vsak normalen in miroljuben bi moral biti zaskrbljen zaradi takega, z grožnjami nabito polnega in nenadzorovano histeričnega vzdušja, ki ne prevladuje samo na Metelkovi in drugih taborih ekstremne levice, ampak se seli v politično okolje. In nazaj. Demokracija in svoboda danes nista napadeni s strani vlade, danes ju želi s pomočjo napihovanja medijskega mainstreama poteptati kar ulica in opozicija. To dokazujejo klici kulturi smrti in govorne kode; vse je pripravljeno na vse, vsi dajejo slovo normalnosti, na katero se ves čas sklicujejo. Ampak edina trezna politična normalnost danes deluje na Gregorčičevi ulici. Še sreča, da tam ohranjajo bistre glave in skušajo ohladiti pregreto ozračje, čeprav jim ves čas skušajo onemogočiti, da med odprtim dialogom resnica najde svojo pot. Dragi levi opozicijski voditelji, ves čas so vas polna usta demokracije in svobode, ves čas poudarjate dialog, pogosto od vas slišimo, da se želite pogovarjati. Pa se res želite? Nič kolikokrat vas je lider desnosredinske vladne koalicije povabil k pogovorom in sodelovanju, pa ste ga s politiko izključevanja zavrnili. S kom bi se vi pogovarjali?  Zdi se, da si želite monologa. Za pogovor sta potrebna dva, sta potrebni nasprotni strani, ki svobodno izrazita svoje stališče. Ideološko ste na nasprotnih bregovih, kar je razumljivo in prav; če temu ne bi bilo tako, bi imeli hudičevo enoumje. A občutek imam, da vas moti prav to – drugačni pogledi od vašega. Zato etiketirate drugače misleče (tiste, ki imajo »napačne« ideje in poglede) z vsemi mogočimi izrazi. Vaša demonizacija sramotno predvideva, da so nekateri manj človeški, manj pomembni (ali sploh nepomembni), da nimajo pravice do drugačnosti, da se nikoli ne smejo povzpeti na oblast, četudi so zmagovalci volitev. Zato nosite največji del odgovornosti, da se na ulicah in družbenih omrežjih, na pročeljih cerkva in domovih »nepravih« poslancev pojavljajo napisi s pozivi k smrti. Krivi ste za razgrajanje »miroljubnih« protestnikov, ki sproščajo najtemnejše človeške instinkte in nagone. Da o tem, da vam pripada levji delež zaslug za širjenja virusa, niti ne omenjam. Zdaj se tu, kjer pač ste. Nihče vas ne zasmehuje. Ste bili pač poraženi. Čeprav ste smešno dolgo časa odlašali in se preštevali, ste poskusili. In pogoreli. Zato je čas, da nehate. Vsaj vi, ki sedite v parlamentu in predstavljate parlamentarno demokracijo. Za tiste na ulici ne vem. Mogoče se odpravijo na pot v Avstralijo, da bi prišla streznitev, predvsem potrebujejo pravo diagnozo. Tudi za prevladujoče medije dvomim, da bodo odnehali z destruktivnim delovanjem. Manipulacijo so že zdavnaj prerasli, zdaj odkrito lažejo. Njihova zastrašujoče zasliševalska vprašanja na novinarskih konferencah (ali kje drugje) predstavnikom desnosredinske vlade so, kot bi zapisala ameriška konservativna kolumnistka in avtorica knjige Otok svobode Andrea Widburg,  »enakovredna zloglasnemu ´Kdaj ste prenehali pretepati ženo´ vprašanju. Tako vprašanje predvideva, da je zaslišanec v resnici pretepel svojo ženo.« To je doseg dandanašnjega progresivnega novinarstva – lažne predpostavke, ki so zavita v vprašanje. Jasno je, da progresivni trojček (mainstream mediji, anarhistična ulica in leva opozicija, vsi trije poraženi ob kontruktivni nezaupnici) potrebujejo pozornost, ne želi miru. Brca in cepeta, želi nadzor nad razmerami. Ki ga nima. In ga ne more imeti. Zato javnosti pošiljajo filtrirana in zavajajoča sporočila. Kot je denimo zadnje, da so vlagatelji nezaupnice moralni zmagovalci. Če tako mislijo, tudi prav. Me sploh ne skrbi, dokler je to v njihovih glavah, a podrobnosti lahko ohranijo zase, ker me ne zanima, kako so prišli do tako »pronicljive« ugotovitve. Strah me pa je, da bodo ulični umetniški performansi dosegli nove temne globine, da bo poleg zaščitne maske potreben tudi kevlar, ogljikova vlakna, da bomo tisti na »nepravi« strani vsaj za silo varni. In mogoče še kakšen dovolj velik doberman, ki bo hodil poleg nas. Resnično se bojim prihajajočega nasilja slepcev, ki postavljajo nove mejnike ter vse bolj brišejo mejo med miroljubnimi in »miroljubnimi« protesti. Toda materializirano nasilje, kakršnokoli že je, nikoli ne bi smelo postati druga, privlačna možnost, čeprav v večini medijev že postaja mainstream. Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik revije Demokracija in predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev

Več

Dr. Vinko Gorenak: Brezupna nezaupnica!

Priznam, tale prispevek bi moral biti napisan v prihodnjem času, ker sem ga začel pisati včeraj v nedeljo 14. 02. 2021, nadaljeval pa sem ga danes 15. 02. 2021, ko rezultat glasovanja o “brezupni nezaupnici” še ni bil znan. Toda prispevek pišem v preteklem času, ker bom prispevek objavil tik po javno znanem glasovanju o “brezupni nezaupnici”. Za tako moje početje imam utemeljen razlog. Opravljam namreč naloge državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše in vsaka moja javna beseda o “brezupni nezaupnici”, bi lahko bila grobo zlorabljena, tega pa si ne želim. Nezaupnica vladi in predsedniku vlade je ustavni instrument, ki je nekaj najbolj normalnega v vsaki demokratični državi. Zakaj ne bi bila nekaj normalnega v naši državi? Vse to je nekaj normalnega. Toda normalno je še nekaj drugega, predvsem in zlasti to, da nezaupnico v parlament vložiš s podpisi večine poslancev, ki odločajo. V našem primeru to pomeni 46 podpisov, ki so jamstvo za izvolitev novega predsednika vlade in nove vlade. Toda v našem primeru ni tako. Koalicija KUL, torej koalicija ustavnega loka, je predvidena koalicija levo – desnih strank, ki oblikujejo vlado. Tudi to v našem primeru ni tako. Karl Erjavec, ki sploh ni bil izvoljen za poslanca in je dobil manj kot 400 glasov, je kandidat za predsednika vlade. Razumi kdor more. Jaz ne. Ne, narobe sem zapisal, dejansko situacijo razumem. KUL seveda ni koalicija ustavnega loka. KUL je koalicija brezupnih. Kdo je v KUL? LMŠ, SD, Levica, SAB in DESUS. Oprostite spet moja napaka. DESUS ni v KUL. Torej tisti, ki so v KUL pa so se Januarja 2020 tako močno skregali, da je njihov šef Marjan Šarec nepreklicno vrgel puško v koruzo. In ti isti ljudje naj bi se danes tako močno in dobro razumeli, da se nam ponujajo za novo alternativo vladi Janeza Janše. Ne, v to lahko verjamejo le najbolj naivni. Vsi v KUL lažejo in se sprenevedajo Običajna praksa oblikovanja vsake nove vlade, tudi tiste s konstruktivno nezaupnico je nekako pričakovana. Tisti z največ glasovi postane nov predsednik vlade. To naj bi v našem primeru bil Marjan Šarec ali Tanja Fajon. In tu imajo problem. V KUL predlagajo za novega predsednika vlade tistega predsednika politične stranke, ki sploh ni niti poslanec in se mu obeta zavod za zaposlovanje, ker ne najde službe, to je Karl Erjavec. To je lastno samoponižanje udeležencev v KUL. Šarec je tako ali tako vrgel puško v koruzo in sam priznava, da ga v KUL nočejo za novega predsednika vlade. Še huje je s Tanjo Fajon. Le zakaj bi ona 14.000 bruseljskih evrov zamenjala za 3.000 slovenskih evrov. Tako neumna pa že ni. Protesti pred DZ Danes sem po dolgem času lahko spremljal proteste proti Vladi Janeza Janše na trgu pred Državnim zborom. Grob pogled na število protestnikov iz drugega nadstropja DZ, pol ure po začetku protesta, mi pove le eno. Okoli 40 kolesarjev in največ še okoli 60 protestnikov, ostalo pa kriminalisti v civilu, policisti, novinarji z mikrofoni in kamermani s kamerami. Dober pozitivni obet za prihodnost torej. Ljudje so več ali manj spregledali. Radikalnežev pa nikoli ne bo zmanjkalo. Še sms policista, ki ga ni bilo pred DZ, je pa dogajanje spremljal preko TV. Takole je zapisal: “Čakam doma in upam, da nas dvignejo (pomeni, da policija vpokliče posebno policijsko enoto, moja opomba), da tole razteramo”.   Aktivizem medijev Seveda so danes zjutraj svoj politični aktivizem opravili tudi mediji. Neizobraženi a družbeno vedno priviligirani Grega Repovž, urednik Mladine je Erjavca in KUL, ne glede na izid glasovanja, torej tudi če bodo na glasovanju pogoreli, za moralne zmagovalce. Dnevnik, je Ljudmilo Novak, evropsko poslanko NSI, ki se je v Sloveniji spominjajo le še tisti, ki politiko spremljamo dlje časa, razglasil za politično najbolj prepoznavno in priljubljeno osebo, celo Boruta Pahorja je premagala. Imate občutek da vam Dnevnik laže? Jaz vem, da je to res. Reporter, dolgoletna revija, ki sem jo globoko spoštoval, po prodaji kriminalcu Odlazku, pa je svoja bleda senca, razglaša predsednika DZ Igorja Zorčiča za rešitelja Janeza Janše, seveda v negativnem smislu. Odlazkov Svet 24 prav tako pritiska na poslance SMC in Igorja Zorčiča. Večer je tako ali tako kopija Dnevnika v ocenjevanju politike, ti počno vse to kar počne Dnevnik. V svoje leve politične interese vpletejo še župane, ki seveda niso najbolj naklonjeni politiki SD. RTV pa je žalostna, ugotavlja namreč, da “nezaupnica”, torej “brezupnica” nima velikih možnosti. Necenzurirano pa seveda po želji Odlazka povzema vse “grehe” Zdravka Počivalška  in senzacionalno ugotavlja, da je v tisti gostilni bil še poslanec Jani Ivanuša. Kot da bi bilo to kaj posebnega in kot da naj bi to bilo odkritje vredno Nobelove nagrade. Pa ni. Na vsak obisk vsakega poslanca koalicije v vsako lokalno okolje so vedno vabljeni poslanci koalicije in poslanci, ki so podpisali sporazum o sodelovanju z vlado. Odkrili so torej toplo vodo. Preseneča pa me Delo. Objavili so rezultate ankete, ki so v korist SDS. Ne verjamem, da je šlo za zavestno potezo. Prej je šlo za napako, posledica katere bo odstavitev katerega od urednikov ali vsaj novinarjev. In rezultat glasovanja o “brezupni nezaupnici”. Zapisal, ga bom iz znanih razlogov, po uradno znanih rezultatih. Le 40 poslancev je glasovalo za “brezupnico” Karla Erjavca proti Janezu Janši. Precej jasno mi je kdo je glasoval proti (7) in kdo je oddal neveljavno glasovnico (6). A mojih misli ne bom javno objavljal, ker bi to lahko povzročilo vihar v kozarcu vode. Jutri 16. 02. 2021 pa k Igorju Pirkoviču na TV SLO 3 na oddajo kako naprej Jutri 16. 02. 2021 bom gost Igorja Pirkoviča na TV SLO3. Snemanje oddaje bo ob 14.30. Predvajanje oddaje pa bo jutri 16. 02. zvečer, ne vem točno kdaj. Naslov oddaje bo “kako naprej” moj sogovornik pa naj bi bil Andrej Pikalo iz SD, če si v SD ne bodo premislili. Govorila naj bi o situaciji po “brezupni nezaupnici.   Vir:vinkogorenak.net

Več

Dr. Stane Granda: Slovenija zasluži boljšo opozicijo!

Dobra opozicija je lahko največji pomočnik vladi, saj jo prisili, da vse dobro in vsestransko premisli. Ve, da jo bo vsaka napaka in nepremišljenost veliko stala. Slovenska opozicija ni taka. V njej so tudi vsega spoštovanja vredni posamezniki, kot celota pa zaradi svojih voditeljev deluje kot ladja norcev. V bistvu so sami sebi najbolj nevarni, državi pa skoraj smrtno. Namen in pomen opozicije so spravili na nivo, ki tega imena ne zasluži. Slovenska demokracija je mlada in šibka. Nimamo izkušenj. Od leta 1929, ko je kralj Aleksander uvedel 6. januarsko diktaturo, je ni bilo. Le politične barve in osebe je menjala. Pravi demokrati bodo lahko šele tisti, ki so rojeni po letu 1980. Žal so slabi vzori. Želeti si moramo, da bi čim več naših rojakov, kadar se vrača iz tujine, prinesla domov cepiče demokracije. Potrebujemo jo, ker je lastna rast prešibka, brez podlage in izkušenj. Ni vkoreninjena v naš zgodovinski spomin in svet vrednot. Pri vsem pa je najbolj tragično, da se razmere slabšajo. Vzrokov za tako stanje je več. Omejili se bomo na ključnega. Slovenija je prešla v demokracijo skupaj z razglasitvijo samostojnosti. Ena drugi sta bili predpogoj. Nekdanja komunistična oblast je slonela na tako imenovanem demokratičnem centralizmu. Načelno si lahko mislil kar si hotel. Odločitve pa so pripadale avantgardi delavskega razreda, kjer je bil ključna oseba generalni sekretar ali predsednik komunistov, ki je od zgoraj navzdol razglašal sklepe najožjega vodstva, ki se je imenoval centralni komite ali podobno. Prvotno zamišljeni kolektivni organ največjih modrecev, je namreč vsak vsak šef zlepa ali zgrda podredil sebi. To niti ni bilo težko, saj so mu r…lizniki stalno govorili, da ni samo najlepši, ampak predvsem najmodrejši, utelešenje boga, ki ga ni več! Dolgotrajno na tako prišepetovanje nihče ni odporen. S starostjo, ko človek izgublja samokritičnost, se še stopnjuje. Prepričan je v svojo nezmotljivost in, kar je najbolj tragično, nenadomestljivost. Zato si dajo izglasovati »izjemne« doživljenjske mandate. »Po Titu Tito!« so vreščali  po njegovi smrti. Ne zato, ker bi verjeli, da bo Jugoslavijo vodil njegov duh ali pa bo vstal od mrtvih, ampak so se bali demokracije. In uspeli. Še danes je strah pred njo. Po vsej nekdanji Jugoslaviji. Zato imamo malo pravih strank, ampak samo voditelje brez programov: Stranka Mira Cerarja, Stranka Alenke Bratušek, Stranka Marjana Šarca, sedaj nastajajo Stranka Tanje Fajon, Stranka Luke Mesca, Stranka Karla Erjavca partizansko Vnm (Večno neuspešni mandatar)… Kdo pa so ti ljudje? Kaj je v njih tako nadpovprečnega, da niti ne povedo, kaj mislijo ali nameravajo. Ker sami ne vedo, ker mislijo, da so utelešena lepota, pamet in modrost, od nevidnega in nepriznanega boga določeni in posvečeni izbranci! Beda! Pomanjkanje zdrave pameti in osnovne človečnosti. Da ne ugotavljamo umanjkanje politične higiene in strupenosti za demokarcijo. Uboga Fajonova postane predsednica najstarejše in nekdaj najpomembnejše stranke, pa v nastopnem govoru ne zna govoriti drugega kot o svojih visokih petah, lepih nogah, kratkem krilu… ni čudno, da se Alenki  Bratušek ob njej utrga! Njihovi prvi sodelavci ali sodelavke so ljudje, ki sta jim glavna skrb fitnes center in frizer – stilist. Poglejte ubogega mag. Nemca.  Stavka ne zna povedati, da ni v njem več neumnosti in napak, kot je črk v besedah. Najbolj tragična stranka postaja levica. Nekateri njeni pripadniki so bili zaradi totalne naivnosti, nepoznavanja življenja, mladostno simpatični po znanem geslu: »Kdor do tridesetega leta ni levičar je nemoralen, kdor je po njem, je neumen!« Nekateri med njimi so žal izjema in so bili vedno nemoralni in neumni. Ob vlaganju Karlove interpelacije pa se je pokazala tragedija levice. Razkrila se je kot stranka slovenskega velekapitala. Znano je, da je prav ta zaradi velikih gradbenih del najbolj zainteresiran, da Janševa vlada pade, ker sicer ne bo bogatenja z aneksi in podobnim, kot smo bili vajeni v preteklosti. Mesec je kot prihodnji minister za infrastrukturo najbolj obseden od rušenja Janševe vlade. Da bo delil javna dela in …. Korupcija v Sloveniji je pod Šarčevo vlado napredovala! Škoda. Meščeva stranka je edina, ki bi lahko sesula partijo. Glede na dejstvo, čigavi so velekapitalisti, nosilni člani nekdanjega Foruma 21, je vse bolj ali manj jasno. Bo kdaj boljše? Bo, ker nas ima Bog kot nesposobne ustvariti »novo« Švico neskončno rad. Ne more razumeti, kako iz zlata v roki delamo blato in gnoj v življenju. Daje nam moč preživetja. Resnično bolje bo, ko se bomo ljudje odločali za programe, ko bomo verjeli ljudem, ki imajo kaj pokazati v življenju. Ne, kar so nakradli, kar so naredili za nas! Dokler  bo mnogim vzor Kučan, ki mu vse, kar se dotakne propade: Jugoslavija, partija, Slovenija ….. nazadnje celo Forum 21, pa nam ni pomoči! Od nas je odvisno, ali bomo kovači lastne sreče ali »kučanovci« v najširšem smislu besede. Njegova modrost na podlagi več resnic in več moral je enostavna: »Kar je bilo, je bilo, kar je, je, kar bo pa bo! Ključna je samo moja formalna ali neformalna oblast!«

Več

Covid-19: Obalno-kraška regija ponovno nazaj v rdečo fazo

25.02.2021

preberi več

Danes prvi seminar v okviru izobraževanja glede uporabe spletne platforme »Access2Markets«

25.02.2021

preberi več

Predsednik vlade Janez Janša: Današnji pogovor s predsedniki in predsednicama parlamentarnih strank je bil koristen

24.02.2021

preberi več

Covid-19: Po napovedi IJS bi lahko bili v rumeni fazi v začetku marca, epidemiološki podatki nas od tega vse bolj oddaljujejo

23.02.2021

preberi več

Dr. Vinko Gorenak je danes postal tarča napada, pojoči major Troha nanj naščuval neznanca

23.02.2021

preberi več

VIDEO: Klepet s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom, letošnjim dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo

Poleg arhitekta Marka Mušiča je veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo za letošnje leto prejel tudi pesnik in pisatelj Feri Lainšček.  S Ferijem Lainščkom je ob tej priložnosti pogovor za Nova24TV pripravil novinar Boris Cipot v ambientu stoletnega grajskega parka, kjer se njune poti križajo praktično vsak dan. VIDEO:

Več

VIDEO: Janez Janša - Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo

Predsednik vlade Janez Janša je bil gost na Nova24TV. V pogovoru je spregovoril o cepljenju, epidemiji in okrevanju po epidemiji, o upoštevanju omejitvenih ukrepov v Sloveniji. Spregovoril je tudi o trenutni politični situaciji, o krizi opozicije, o tem, kako nestabilno politično okolje vpliva na boj z epidemijo. Predsednik vlade se je v pogovoru odzval tudi na grožnje, ki jih prejemajo poslanci koalicijskih strank in stranke Desus. .@JJansaSDS: Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je treba pri #koronavirus kihati v rokav. Če bi poslušali njo, bi nam zdravstveni sistem razpadel že marca. pic.twitter.com/Fdrjp0XQpn — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade je v pogovoru najprej spregovoril o tem, da je Evropska komisija zagotovila dovolj cepiva za vse. "Res pa je, da v tem trenutku ni države na svetu ki bi imela dovolj cepiv jutri, ker so bila odobrena pred kratkim in ker so proizvodne kapacitete proizvajalcev omejene." Ob tem je poudaril, da je cepivo, ki prihaja varno. Cepivo je odobrila tako Evropska agencija za zdravila kot tudi nacionalni regulatorji držav članic. V nadaljevanju je spregovoril o cepljenju. "Kako hitro bomo sposobni uporabiti cepivo, je odvisno od tega, kako hitro se bomo organizirali in, koliko zaupamo znanosti in ne nasedamo teorijam zarote ter šarlatanom, ki razglašajo, da virusa ni." Zato, da bomo kos logističnemu zalogaju pri cepljenju, je vlada imenovala posebnega koordinatorja za logistiko cepljenja. Na to mesto je imenovala dosedanjega uradnega govorca za covid-19 Jelka Kacina. Glede na dinamiko cepljenja in načrt dobav bomo brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje, po njegovem mnenju lahko zaživeli v začetku junija. "Računamo pa, da bomo z dodatnimi dobavami ta čas skrajšali najmanj za en mesec in, da nekateri ukrepi, ki sedaj veljajo, ne bodo več potrebni." Dejal je tudi, da se vlada bori za dodatne dobave cepiva. "Ko bo cepivo na voljo, bo uporabljeno na podlagi prioritet, brez klientelizma in brez stranskih vrst. .@JJansaSDS: Junij je tisti mesec, ki ga na podlagi dobav #cepivo nekateri napovedujejo, ko bomo lahko živeli brez ukrepov, ki nam sedaj omejujejo svobodo gibanja in normalno življenje. pic.twitter.com/dWGQbTNV1b — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju pogovora izpostavil: "Če bomo pri strategiji cepljenja dosledni, in bomo najprej zavarovali tiste, ki so najbolj ogroženi, potem bo tudi splošna nevarnost virusa manjša, bo pa še obstajala." Ob tem je dejal, da je virus treba izkoreniniti, če ne, se bo spet pojavil. "Pomembno je, da tega ne storimo le mi, ampak tudi sosednje države, celotna EU, cel kontinent, cel svet, ker sicer se bo virus ponovno pojavil." Glede situacije v zdravstvu je dejal, da moramo v Sloveniji nadoknaditi velike zamude ter, da naš zdravstveni sistem potrebuje močne okrepitve. "V zdravstvo se je v zadnjih 15 letih izjemno malo vlagalo. Ni se vlagalo v zdravstvene kapacitete, ne za izboljšanje plačnega sistema v zdravstvu, ne za izgradnjo domov za ostarele." Ob tem je dejal, da se bo to spremenilo. "S pomočjo evropskih sredstev bomo zagnali nekatere investicije, ki že dolgo časa čakajo in imajo že brado. Potrebujemo pa zato neko stabilnost in nek mir in ne vsak teden najavo neke nove interpelacije." Izpostavil je tudi, da imamo v Sloveniji osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, ki je s koronavirus najbolj ogroženo, zato moramo cepiti pol milijona ljudi. V nadaljevanju je spregovoril o opoziciji in dejal, da igra v epidemiji umazano igro po formuli: "Čim slabše za državo, toliko boljše za KUL". Ob tem je poudaril, da so epidemijo uporabili kot politično orožje. "A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo." Glede očitkov, da vlada pri sprejemanju omejitvenih ukrepov ne posluša stroke, je predsednik vlade dejal: "Mi ne poslušamo stroke, ki jo je prejšnja vlada dala v ospredje, kot je gospa Nina Pirnat, ki je rekla, da je to malo hujša gripa in, da je treba kihati v rokav. Če bi poslušali to stroko, bi nam zdravstveni sistem razpadel že spomladi." Ob tem je dejal, da vlada posluša resno slovensko in evropsko stroko, pa tudi širše. Izpostavil je, da je imel pred dnevi videokonferenco z ministrom za zdravje iz Tajvana. "To je država, ki se najbolj uspešno spopada s covidom, ker majo izkušnje izpred skoraj 20 let, ko so imeli SARS." Ob tem je izpostavil, da je tudi Evropska unija glede novega koronavirusa združila potenciale znanja. Predsednik vlade je glede vložitve konstruktivne nezaupnica dejal, da gre pri tem za brutalen patetični izliv ideološkega sovraštva zoper drugače misleče. Izpostavil je, da bi v tekst nezaupnice lahko napisali tudi: "Mi, prvorazredni, mislimo, da je oblast v Sloveniji rezervirana samo za nas, rojeni smo za to, da smo na oblasti in vse, kar je proti temu, ogroža demokracijo." .@JJansaSDS: Epidemijo so uporabili kot politično orožje. A v naši zgodovini se nikoli ni izšlo dobro, kadar se je politične cilje zasledovalo ne glede na žrtve. Politični nasledniki tistih, ki so to že počeli, danes uporabljajo enako formulo. pic.twitter.com/FXj474bASN — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril o dvojnih merilih s katerimi se soočamo v Sloveniji. Izpostavil je, da na družbenih omrežjih v zadnjih dveh tednih prejel nekaj sto groženj s smrtjo s strani oseb z imeni in priimki. "Nekatere grožnje preiskuje policija, tožilstvo pa načrtno blokira kakršnokoli sankcioniranje. Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi dve leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto." Ob tem je predsednik vlade dejal, da so nasilje na Kapitolu v Ameriki vsi obsodili. Hujše nasilje v Sloveniji pa obsodi samo demokratična stran, kaviar levica pa to nasilje zavije v svobodo izražanja. "Če grozijo predsedniku vlade z levice, je tisti, ki grozi, obsojen na 11 let zapora, če grozijo predsedniku vlade z desnice, pa je to svoboda izražanja." Ta dvojna merila so eden od ključnih problemov slovenske demokracije. "Če institucije in osrednji mediji podpirajo dvojna merila, s tem neposredno ubijajo demokracijo in v Sloveniji se to dogaja celo v času epidemije." Ob tem je dodal, da so tudi v strankah KUL poslanci, ki ne odobravajo dvojna merila, a so utišani in potisnjeni v ideološko sovraštvo. .@JJansaSDS: Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi 2 leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto. pic.twitter.com/EDRgkKg8Uu — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021 V nadaljevanju pogovora je poudaril, da je v tem mandatu in v tej sestavi državnega zbora alternativa preprosta: "Ali imamo vlado, ki se kljub polenom pod noge bori in je uspešna, ali pa imamo vlado, ki je enkrat sama že razpadla in so vrgli puško v koruzo v času epidemije, vodila pa jo je nadkoalicijska, drastično radikalna stranka Levica." Ob tem je dodal, da tudi, če porušijo to vlado, nove vlade ne bo oziroma bo zelo hitro propadla, zaradi epidemije pa bomo plačali ceno. Ob koncu pogovora je predsednik vlade dejal, da je treba zdržati. "Imamo dovolj cepiva in vemo, da bomo epidemijo premagali." Ob tem je opozoril tudi, da Slovenija ni takšna kot se prikazuje v osrednjih medijih. "Vem, da imamo podporo ljudi. Vsak dan jo čutim, dobim ogromno sporočil podpore." Izpostavil je, da je zdravorazumska večina dovolj močna in Slovenija je odporna tako na koronavirus kot na sovraštvo, ki ga nekateri sejejo. VIDEO: Pogovor predsednika vlade Janeza Janše na Novi24tv:

Več

Alojz Glavač: Pred pomursko razvojno regijo so v novi finančni perspektivi pomembni infrastrukturni projekti

Svet Pomurske razvojne regije sestavljajo županje/župani vseh 27 občin v Pomurju in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti. Junija lani je za leto dni mandat predsednika prevzel župan Moravskih toplic Alojz Glavač. Da so razmere zaradi epidemije novega koronvirusa pred lokalne skupnosti in svet regije prinesle zahtevne izzive, ki so jih v danih okoliščinah vseeno uspešno reševali, je v pogovoru z Borisom Cipotom ugotavljal Alojz Glavač.  VIDEO: 

Več

Danes v živo ob 20.05: Aleš Ernecl in Bojan Požar. Tega se vam ne splača zamudit !

Več

Intervju: Koronavirus je prebolel tudi Jurij Zrnec. Tu je njegova izpoved!

"Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza," je pričevanje pričel Jurij Zrnec v izpovedi, ki ga je objavil ljubljanski UKC. Priljubljeni igralec Jurij Zrnec je pred kratkim prebolel okužbo z novim koronavirusom. Ker je zaradi prejšnjih zdravstvenih težav spadal v rizično skupino bolnikov, so ga zdravniki spremljali na daljavo, prek sistema telemetrije. K sreči je covid-19 prebolel brez zapletov, a je nekaj časa trajalo, da se je 42-letni Zrnec vrnil v običajno kondicijo, ki jo je pred okužbo vzdrževal tudi na fitnesu. A prav tam, se je izkazalo, je bil virus bolj "fit" od vseh varnostnih ukrepov.  O svoji izkušnji je igralec zdaj spregovoril tudi za UKC in pozval: "Pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj!"   KAKO JE PRI VAS POTEKALA BOLEZEN IN KAKO SE POČUTITE ZDAJ? Bolezen je k sreči potekala presenetljivo “v redu”: brez visoke vročine, brez kakšnih hudih znakov, če odmislim izgubo vonja. Težje se je bilo vrniti na delo, v gledališče, kjer je lahko precej naporno, saj zahteva 100-odstotnega človeka. Tam sem čutil, morda še zmeraj, precej upada v svoji kondiciji in nekakšen strah. Trenutno sem bolje, počasi se vračam v prejšnje stanje. VAŠE ZDRAVSTVENO STANJE SO ZARADI PREJŠNJIH OBOLENJ POZORNO SPREMLJALI NA DALJAVO ... Telemetrija je krasna stvar, način! Če je le možna. V mojem primeru sem bil sam svoj zdravnik (smeh) in bil s tem, na nek način, vključen v zdravljenje. ALI VESTE, KJE STE SE OKUŽILI? Pred kratkim sem izvedel in zdaj lahko skoraj z gotovostjo povem: na fitnesu*** (v tistem tednu je tam zbolelo 5 ljudi)! Naj pa poudarim, da so res vestno skrbeli za čistočo, razkuževanje ... ampak je bil virus bolj “fit”. KAKO STE SE POČUTILI, KO STE IZVEDELI ZA POZITIVEN BRIS? JE ZBOLEL ŠE KDO IZ VAŠEGA KROGA BLIŽNJIH IN PRIJATELJEV? Ko sem izvedel za okužbo, je bila zame to prava mora, groza! Najprej sem pomislil, koga vse sem okužil naprej, morda celo življenjsko ogrozil (starša, drugi šibkejši člani razširjene družine). Prijatelj je moral celo odpovedati poroko! Če se malo pohecam, sem ga na nek način “rešil”, mu dal čas za ponoven razmislek (smeh). A k sreči ni zbolel, od ogromno možnih kandidatov, nihče. KAKO STE PREŽIVLJALI ČAS SAMOIZOLACIJE? Čas sem preživljal v izpopolnjevanju svojih kuharskih veščin in ob neštetih pogovorih, klicih. Ampak ni bilo tako težko, ker sem bil, kar se tiče počutja, v redu. Je bilo pa kot božični večer, ko sem lahko nesel ven smeti ven "v divjino”, pred blok. KAJ SPOROČATE DVOMLJIVCEM IN TUDI OSTALIM? Virus je in to je dejstvo! Dejstvo je tudi, da o vsem skupaj še vedno ne vemo veliko. Številke kažejo svoje. Kako, kaj in zakaj? Na vse odgovore bomo morali še malo počakati, kaj šele na cepivo. Do takrat pa: pamet v - razkužene - roke, nadenimo si maske in stopimo korak nazaj! Naj pojasnim, da sem ravno zaradi svojih prejšnjih bolezenskih zapletov (tri pljučne embolije) in starejših družinskih članov letos odpovedal dopustovanje na hrvaški obali, saj je bilo, kot vsi dobro vemo, stanje zaskrbljujoče, številke obolelih pa močno "prilagojene"! Ostal sem doma, opravljal le nujne stvari, odhajal na sprehode in se predvsem izogibal gneči.   Juriju Zrnecu želimo še naprej veliko zdravja, uredništvo v fokusu    

Več

VIDEO: Pogovor z Vladimirjem Kolmaničem, nekdanjim namestnikom veleposlanika v Washingtonu o predsedniških volitvah v ZDA

V noči iz četrtka na petek sta na drugem in zadnjem soočenju pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo v nedeljo, 3. novembra v Nashvillu pred televizijskimi kamerami pomerila aktualni predsednik ZDA Donald Trump in predsedniški kandidat demokratov Joseph Biden. Zaradi utišanih mikrofonov, ko je govoril drug kandidat, je minilo z veliko manj prekinitvami kot prvo v Clevelandu. Nashvill, drugo in zadnje soočenje Donalda Trumpa in demokratskega kandidata Joe Bidena pred predsedniškimi volitvami 3. novembra Staavnice še vedno na strani demokratskega kandidata Joe Bidena Po poročanju svetovnih medijev je Biden je napadel Trumpa zaradi slabega ukrepanja ob epidemiji covida-19, Trump pa ga je obtoževal korupcije. Soočenje je bilo verjetno zadnja priložnost za Trumpa, da spremeni dinamiko tekme, v kateri po anketah zaostaja za Bidnom, vendar pa Američanom ni toliko predstavil razlogov, zakaj naj mu zaupajo še drugi štiriletni mandat, kot jih je skušal prepričati, da bo Biden vse uničil. Po pričakovanju ga je napadel zaradi poslov njegovega sina Hunterja v Ukrajini in na Kitajskem ter celo dodal trditev, da je Joe Biden dobival denar od Rusije. V oddaji aktualno na Nova24TV je nekdanji namestnik veleposlanika Slovenije v Washingtonu Vladimir Kolmanič poudaril, da je po zadnjem soočenju v Nashvillu še težko prognozirati volilni izid 3. novembra. Javnomenjske ankete še vedno dajejo prednost Bidenu, vendar Trump še ni rekel zadnje besede. Velik del ameriškega volilnega telesa, se bo šele zadnji trenutek odločal, koga voliti, če sploh stopiti na volišča. Lahko se bo ponovila zgodba iz leta 2016, ko so ankete javnega mnenja Trumpu namenile le nekaj odstotkov možnosti, da bo premagal demokratsko kandidatko Clintonovo. Socialna omrežja, zlasti twitter, na katerem ima Trump skoraj 100 milijonov sledilcev, lahko tehtnico premaknejo v njegovo prid. VIDEO: Vladimir Kollmanič o predsedniških volitvah v ZDA 3. novembra 2020 Sicer pa, ne glede na volilni izid, se lahko Trump pohvali s številnimi dosežki v 4. letih predsednikovanja: EDEN NAJVEČJIH DOSEŽKOV PR TRUMPA je in bo gotovo ta, da je EDINI izmed ZADNJIH 6 PR Z.D.A. IN PRVI PO PR CARTERJU, ki NI NAPADEL DRUGE DRŽAVE in NI ZAČEL NOBENE VOJNE Oz. OBOROŽENEGA KONFLIKTA (,kar je napovedal že na samem začetku svoje predvolilne kampanje). S tem je obvaroval na TISOČE ŽIVLJENJ AMERIČANOV in STOTISOČE DRUGIH ter PRIHRANIL BILIJONE DOLARJEV AMERIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV!  Poleg tega je posredoval pri dosegu sporazumov med IZRAELOM in ZAE in  Bahreinom ter med Srbijo in Kosovim, kakor tudi ukrotil S. Korejo. Zato so ga posamezni poslanci iz Norveške, Švedske in Finske ter skupina profesorjev prava iz Avstralije URADNO PREDLAGALI ZA NOBELOVO NAGRADO ZA MIR! Poleg tega:  TRUMP POLEG ZGORAJ OMENJENEGA v ZGODOVINI ZAPISAN KOT PREDSEDNIK, ki je:-OMOGOČIL PRVO DAVČNO REFORMO od leta 1986 ter VRSTO OLAJŠAV in SPODBUD;-OMOGOČIL ponoven ZAGON AMERIŠKE INDUSTRIJE in GOSPODARSTVA;-OMOGOČIL NAJVEČJO VREDNOST BORZNIH INDEKSOV;-OMOGOČIL NAJVEČJO STOPNJO ZAPOSLENOSTI IN NAJNIŽJO BREZPOSELNOST VSEH KATEGORIJ PREBIVALSTVA;-OMOGOČIL SPREJETJE TREH NAJVEČJI PRORAČUNOV ZA OBRAMBO V ZGODOVINI (skupno cca 2,2 bilijona USD) in s tem REVITALIZACIJO OBRAMBNIH SIL Z.D.A. (po 7-letnem obdobju stagnacije in nazadovanja), vključno z USTANOVITVIJO "VESOLJSKIH ENOT"; -OMOGOČIL PONOVNI ZAGON VESOLJSKEGA PROGRAMA Z.D.A. po 9-letnem zastoju;-OMOGOČIL ENERGETSKO NEODVISNOST Z.D.A., ki so postale tudi NETO IZVOZNICA ENERGENTOV; -RAZVELJAVIL SPORAZUM NAFTA in dosegel novega - USMCA-PREDLAGAL IMENOVANJA OKROG 300 SODNIKOV NA VIŠJI RAVNI in DVEH VRHOVNIH, kar je SENAT POTRDIL; v fazi pootrjevanja pa je še tretja - A. C. Barrett.-TUDI Z UKAZI SPODBUJAL RAZVOJ SREDSTEV za SPOPAD S KORONAVIRUSOM, VKLJUČNO Z ZDRAVILI IN CEPIVI, zaradi česar so AMERIŠKA PODJETJA tudi na teh področjih DOSEGLA VODILNO VLOGO V SVETU.   

Več

Intervju z Aleksandro Pivec

Aleksandra Pivec je zagotovo ministrica s precej debelo kožo. Lastna stranka ji je obrnila hrbet, mediji pa so ji v poletnih mesecih podtikali vse mogoče. V dnevih, ko je slovenska politika razdvojena zaradi imena Aleksandra Pivec, ko so jo člani lastne stranke takorokoč zatajili, ko se obeta nov kongres stranke DESUS in ko jo stranka ne želi več na mestu ministrice za kmetijstvo, zato so novinarski kolegi portala e-Maribor ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec zastavili nekaj vprašanj: 1.   Kaj za vas pomenijo vsi napadi in deskreditacije zoper vas? To mi daje znak, da delam dobro in da sem očitno zaradi vse večje podpore ljudi na terenu postala moteč element v političnem prostoru mnogim. Tistim, ki se bojijo za izgubo glasov svojih volilcev, tistim, ki se bojijo razkrivanja nečednih dejanj iz preteklosti in tistim, ki jih tako silno moti vstop v desno sredinsko koalicijo. To vedenje pa mi daje še večjo moč in energijo ter prepričanje da v svojem delu in odnosu do njega in do ljudi, ki v moje delo verjamejo, vztrajam še naprej! 2.    So v stranki DESUS zmožni kulturnega dialoga z vami? V stranki DeSUS, predvsem v njeni bazi je veliko poštenih ljudi, ki mislijo enako, kot jaz in me pri mojem delu podpirajo. Žal se njihov glas, zaradi močnih negativnih posameznikov, ki se postavljajo v ospredje, pogosto premalo sliši. Vedno sem optimistična in upam da je še možno, da ta glas razuma in poštenosti zmaga in stopi v ospredje. Po naravi sem optimist. Pa vendar….Ko bom začutila, da kulturni dialog nima več prostora v naši stranki in so zmagale stare, negativne sile, bom svojo energijo usmerila drugam. 3.    Kakšno je vaše mnenje o predsedniku vlade in ali menite, da vas bo razrešil? Imamo odličnega predsednika, ki se je izkazal tudi v tako težkih zdravstveno socialnih in gospodarskih razmerah. Je dober strateg in načrtovalec politik, usmerjenih v cilje, ki jih znamo skupaj tudi dosegati. Zato verjamem, da bo tudi vedel strateško premisliti in načrtovati odločitev glede moje situacije. O njegovi odločitvi pa ne želim špekulurati. 4.    Se boste potegovali za nov mandat predsednice stranke in če vam ne uspe, ali boste odšli v drugo stranko? Dokler bom čutila zadostno podporo baze stranke iz terena, je moja odločitev, potegovati se za nov mandat predsednice stranke, moja dolžnost do njih, saj sem se k temu zavezala pred januarskim volilnim kongresom stranke. V kolikor bo glas nasprotno mislečih glasnejši in močnejši, bo to znak, da se je stranka popolnoma razdvojila in čas za nove odločitve in poteze. 5.   Bi prestopili v stranko SDS, če bi od nje dobili povabilo? To je hipoteticno vprasanje in nanj ne bom odgovorila. Pivčeva je tudi povedala, da dokler bo v  vrstah DESUS-a podpora baze močna, bo pripravljena vso svojo energijo usmerjati v njo. Ko pa bo začutila, da negativni del prevlada nad tem, zanjo v DESUS-u ni več prostora. Ker verjame, da lahko v političnem prostoru z dovolj podpore, ki jo izražajo številni, spreminja ustaljene politične prakse in dela politiko in politične spremembe po meri ljudi in s poštenimi ter istomislečimi ljudmi, ki nas je iz dneva v dan več, razmišlja tudi o lastni politični poti! Za ime stranke pravi, da je še čas. Z Aleksandro Pivec se je pogovarjal Mitja Grmovšek slika: arhiv Aleksandra Pivec/ Facebook    

Več

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti. V nadaljevanju objavljamo prevod celotnega intervjuja: Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti. Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam. Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.) Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe. Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu? Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije. V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti? Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.) Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.) Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo. Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva. Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno? Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva. Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces? Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb. Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi? Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami. Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi.  Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji? Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR. Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev. Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje? Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih. Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana. Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju. Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju? Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo. Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju? Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope. Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati. Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik. Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi? Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni. Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev? Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti. Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe? Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

Več

Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve. Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo. "Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi. Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje. Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus. Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve." Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa. "Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko. Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu. Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo. Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."   Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?   Danijel Krivec, foto Nova24tv "Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."   V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen? "Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo." K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus? "Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami." V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti. "Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi." Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva... "Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani. Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo... V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere. Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.   "Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali… Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit." Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.  "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani. Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo. Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."   Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV. "Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov." Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija? "V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado. Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe. Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."   Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19. "Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."   Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?   "Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."   Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja? "Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen. Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic." Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi. "Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja." Boris Cipot

Več

Občina Turnišče bo z evropskimi sredstvi uredila gospodarsko cono, kjer bo tovarna za izdelavo električnih avtomobilov

22.02.2021

preberi več

Štala v Svetem Juriju ob Ščavnici: Od torkove mediacije župana in svetnikov odvisno ali bo država uvedla prisilno upravo

21.02.2021

preberi več

Sveti Jurij ob Ščavnici: Minister Koritnik, čas je da odvzamete opravilno sposobnost županu Slani in ne občinskemu svetu!

17.02.2021

preberi več

Šerif Svetega Jurija ob Ščavnici, župan Anton Slana, se kot satan križa boji kamere Nova24TV

17.02.2021

preberi več

Ministra Hojs in Vrtovec: s ponedeljkom odprava občinskih meja za gibanje, zelena luč za smučarijo

11.02.2021

preberi več

Ukrepi ob koronavirusu: redno si umivajte in razkužujte roke.

V Fokusu

pred 49 minutami
Na to, kar so si danes privoščili v SD, ponosni ...
Spletni podrat Nova24TV poroča o škandalu brez primere v demokratični državi, ki si ga je privoščilo ...
(0)
pred 3 urami
Covid-19: Črn scenarij za Obalno-kraško regijo - ...
Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali minister za notranje zadeve Aleš ...
(0)
pred 6 urami
Aleksander Reberšek: Želimo zvišati nadomestilo ...
Na današnji novinarski konferenci je poslanec NSi Aleksander Reberšek predstavil pobudo NSi za ...
(0)
pred 8 urami
Janez Janša Ursuli Von der Leyen: Pridite v ...
Zadnje čase se v slovenskih medijih poroča o misiji za ugotovaljanje dejstev o medijski krajini v Sloveniji. Ta naj bi ...
(0)
pred 16 urami
Franc Bogovič: Za precizno kmetijstvo je 5G nuja
Bruselj, Koprivnica – 25. februar 2021 - Evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parklamentu Franc ...
(0)
pred 16 urami
Portal Slovenci.si: Portret dr. Jožeta Bernika v ...
Tokrat v rubriki Rojaki za samostojno Slovenijo na portalu Slovenci.si predstavljajo dr. Jožeta Bernika, svetovno ...
(0)