SI

dr Vinko Gorenak

komentar

Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi dokument - kdo kaj skriva?

bilo je pred 30 leti

Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska vlada enotna glede aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije

Predsednik vlade Janez Janša: Investicija v nov papirni stroj v Palomi predstavlja strateško dodano vrednost

Bilo je pred 30 leti. 8. junij 1991 Vrh NATA v Kobenhavnu z deklaracijo v podporo državam vzhodne in srednje Evrope

Bilo je pred 30 leti, 7. junija 1991: Peterle in vladna ekipa v odgovoru na kritike ohranjajo osamosvojitveni optimizem

Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi dokument - kdo kaj skriva?

Piše: dr. Vinko Gorenak Pa smo tam. Že nekaj mesecev je v EU in širše, sploh pa v Bosni in Hercegovini in na Zahodnem Balkanu, govora o tako imenovanem “non paper” ali neobstoječem dokumentu, ki pa menda obstaja. Naši levičarski mediji in politiki so ga pripisali Janezu Janši, ki naj bi z njim na novo zarisoval meje med državami nekdanje juge, zlasti na območju Bosne in Hercegovine. Sedanja Janševa vlada je jasno zanikala, da nikoli ni niti pripravljala, ne obravnavala, kaj šele sprejela tak dokument. Jasno je tudi povedala, da ta trditev velja tudi za vse državne organe. A zavajanje naših levičarskih medijev in  politikov se je nadaljevalo in neresnica se je širila po Evropi. Kaj torej storiti? Odgovor je zelo enostaven. Neresnico najlažje utišaš z objavo resnice. In Janševa vlada se je na zadnji seji odločila prav to. Z edinega dokumenta, ki v vladnih arhivih na to temo sploh obstaja, je umaknila oznake tajnosti. To pa je dokument, ki ga je leta 2011 spisal Milan Kučan, ki je bil takrat posebni odposlanec takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja za Bosno in Hercegovino. Takratni predsednik vlade in sedanji predsednik države Borut Pahor se z umikom oznake tajnosti,  s tega dokumenta, ne strinja, kar seveda sploh ne razumem. Če v zapisu Milana Kučana ni nič spornega, potem ne vem, zakaj bi njegov zapis sploh še nosil oznako tajnosti, sploh pa zato, ker naj bi bil njegov zapis že objavljen v neki knjigi levičarskega zgodovinarja Boža Repeta. Vprašanje bi torej moralo biti, ali je Božo Repe kršil zakon, ko naj bi objavil poročilo Milana Kučana in ne zakaj je Janševa vlada umaknila oznake tajnosti s Kučanovega poročila o Bosni in Hercegovini. Toda zgodovina se ponavlja. Vsakih nekaj let, po letu 1991, se je v naši politiki pojavilo tako imenovano vprašanje trgovine z orožjem iz leta 1991. Osnovni krivec in dobičkar iz tistega časa, naj bi bil Janez Janša. Čeprav je že leta 1996 tožilstvo temeljito preiskalo vse dokumente na to temo in zavrglo vsak dvom o kakršnemkoli kaznivem dejanju na to temo (levičarski mediji in politiki še danes trdijo, da je ovadbo zavrgla Barbara Brezigar, kar je čista laž, zavrgel jo je neki tožilec, imena se v tem trenutku ne spomnim). Še pred dnevi sem poslušal bivšega predsednika države Danila Türka, ki je trobezljal prav to, torej o nerazčiščeni situaciji okoli trgovine z orožjem. V zvezi s tem naj se vrnem k trditvi, da se zoper laž lahko boriš le z objavo resnice. Tega smo se zavedali tudi aprila 2011, ko so levičarski mediji in politiki ponovno, ne vem več kolikokrat, začeli z obujanjem trgovine z orožjem. Bližal se je pač predvolilni čas. Poslanci SDS smo takrat zahtevali izredno sejo Državnega zbora, na kateri smo predlagali, da notranje ministrstvo, obrambno ministrstvo in predsednik države (ti imajo vse dokumente o tako imenovani trgovini z orožjem, ki pa so zaupni), z omenjenih dokumentov umaknejo stopnjo tajnosti in jih tako razkrijejo javnosti.   Ker sem bil takrat nosilec te točke dnevnega reda DZ, sem se ločeno sestal s tremi kriminalističnimi preiskovalci trgovine z orožjem, med njimi z Dragom Kosom, Marjanom Erhatičem in mislim, da s pokojnim Bojanom Gričarjem. Vsem trem sem ločeno zastavil  enostavno vprašanje: “Ali obstaja en sam dokaz, da je Janez Janša v zadevi trgovine z orožjem v žep pospravil en sam dinar, tolar ali nemško marko?” Javno sem tudi povedal, da bom v primeru pozitivnega odgovora izstopil iz SDS. Toda njihov odgovor je bil jasen: “Ne”. Toda naj ponovim, tajne dokumente, na temo trgovine z orožjem, ima lahko le notranje in obrambno ministrstvo, ter predsednik države. Notranja ministrica je takrat bila Katarina Kresal, obrambna ministrica je bila Ljubica Jelušič, predsednik države pa je bil Danilo Türk. Vsi trije so sporočili, da oznak tajnosti iz dokumentov o trgovini z orožjem ne bodo umaknili, ker bi to škodovalo interesom Slovenije. Enak sklep je sprejela tudi takratna leva politična večina v Državnem zboru. Po se vrnimo k resnici. Če bi bilo v trgovini z orožjem karkoli narobe, sploh pa če bi se z njo okoristil Janez Janša, bi bilo v njihovem interesu, da vse dokumente pokažejo javnosti. Toda za kaj takega se niso odločili. Že vedo zakaj. Nekaj podobnega se dogaja sedaj. Če tako imenovani “Non paper” , ki naj bi ga spisala ali sprejela ali razširjala Janševa vlada, potem naj ga objavijo in ne nakladajo. Če pa obstaja le dokument, ki ga je spisal Milan Kučan leta 2011 in govori o Bosni in Hercegovini in mejah na Balkanu, pa je tudi prav, da postane ta dokument javen. Bomo le vedeli pri čem smo. vir: vinkogorenak.net 

Več

Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska vlada enotna glede aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije

Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji eden mirnejših dni v sicer zelo pestrem in napetem mesecu. Člani slovenske vlade so na večerni seji razpravljali o aktivnostih za osamosvojitev Slovenije na posameznih področjih ter jih nato uskladili in podprli. Potrebnega je bilo veliko poguma, modrosti in požrtvovalnosti, da so kljub grožnjam jugoslovanske armade, očitnemu nepoznavanju in nerazumevanju notranjih jugoslovanskih razmer v mednarodni skupnosti ter kritikam opozicije in medijev ohranili trdnost in odločenost izpeljati tvegani projekt osamosvojitve do konca. Sklep iz zapisnika 95. seje izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. | Avtor Arhiv RS 95. seja vlade Republike Slovenije Seja vlade 9. junija 1991, ki je trajala od 19. do 23. ure, je bila v celoti namenjena dogovoru o aktivnostih v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Kot je razvidno iz zapisnika, je »predhodno o teh vprašanjih razpravljal tudi projektni svet in DEMOS.« Člani vlade so na seji podprli aktivnosti za osamosvojitev Slovenije na posameznih področjih, ugotovili pa so tudi, »da ostaja še nekaj odprtih vprašanj, zlasti vprašanje uvajanja lastnega denarja«. Kot izhodišče za nadaljnjo razpravo so sprejeli predlog, »da bi v prehodnem obdobju (do uvedbe lastnega denarja) kot plačilno sredstvo še naprej uporabljali jugoslovanske dinarje, ki bodo po potrebi zamenjani z vrednostnimi papirji«. Sklenili so, da se na podlagi razprave tistega dne in »usklajenih stališč o odprtih vprašanjih« pripravi uvodni nagovor za skupno zasedanje treh zborov Skupščine Republike Slovenije, »v katerem naj bi bil dan poudarek na uresničevanju zakonov, ki so ključnega pomena za osamosvojitev«. Predsednik vlade Lojze Peterle je imel potem 12. junija v skupščini briljanten nagovor v navzočnosti zveznega premierja Anteja Markovića, v katerem je kot dogovorjeno na seji vlade zelo konkretno ter izčrpno predstavil zakone in ukrepe, s katerimi bo Slovenija uresničila (oziroma na določenih področjih tudi že uresničuje) samostojnost. Zdi se, da je zvezni premier šele takrat dojel, da se proces osamosvajanja Slovenije de facto že uresničuje. Ustanovitev Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Slovenci, ki so med drugo svetovno vojno doživeli grozote fašizma in nacizma ali revolucionarnega nasilja, so z osamosvajanjem Slovenije dobili upanje, da bo v novi državi več posluha za popravo krivic kot v Jugoslaviji, ki ni nikoli izplačala odškodnin civilnim žrtvam vojnega nasilja (izgnancem, internirancem, taboriščnikom, prisilnim mobilizirancem, ukradenim otrokom in drugim). Sredstva, ki jih je prejela od Nemčije bodisi kot vojno odškodnino (poplačan je bil le manjši del) ali v obliki ugodnih posojil, je Jugoslavija porabila za druge namene, na primer za infrastrukturne projekte in devizno likvidnost. Prav zaradi reševanja te problematike in za ohranjanje zgodovinskega spomina na »trnovo pot blizu 80.000 slovenskih izgnancev« je bilo 9. junija 1991 na gradu Rajhenburg, nekdanjem taborišču, v navzočnosti približno 8.000 slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. To društvo je potem v naslednjih letih imelo pomembno vlogo v prizadevanjih za uveljavitev statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. Samostojna Slovenija tudi na tem področju ni razočarala, problematiko je uredila z več zakoni, najbolj celostno pa z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 1. januarja 1996. Je pa prav s tem zakonom Slovenija povzročila krivico osebam, ki so se med drugo svetovno vojno zoperstavile revolucionarnemu nasilju. Kljub temu, da je bil odpor proti temu nasilju, kot so zapisali v izjavi SAZU o slovenski spravi, upravičen, te namreč ne morejo uveljavljati statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. Proti rdeči zvezdi – v Beogradu protesti proti vladajoči srbski politiki Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 50.000 ljudi, ki so protestirali proti režimu Slobodana Miloševića. Demonstracije je pripravila združena srbska demokratična opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića. Zahtevali so odstop srbskega predsednika in njegove vlade, neodvisne medije in demokratične spremembe. Slišati je bilo tudi zahteve, da lastnina nekdanje zveze komunistov (Socialistične stranke Srbije) postane javna lastnina, da se odstrani peterokraka zvezda z zastav, da postaneta praznika tudi velika noč in božič, in druge zahteve. Vuk Drašković je dejal, da je Miloševićeva vlada pripeljala Srbijo v preddverje vojne, v razmere, v katerih izgublja življenje sleherni smisel, ker vlada ni sposobna rešiti nobenega življenjskega vprašanja. »V imenu srbstva je duhovno, gospodarsko in kulturno uničila Srbijo,« je o vladi poudaril Drašković. Demonstracije so tokrat minile brez incidentov, drugače kot tiste 9. marca 1991, ki so se prelevile v krvav spopad, saj je takrat policija napadla demonstrante z vsemi sredstvi. Avtorica: Neža Strajnar vir: gov.si

Več

Predsednik vlade Janez Janša: Investicija v nov papirni stroj v Palomi predstavlja strateško dodano vrednost

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti v Palomi ob zaključku investicije v nov papirni stroj, ki predstavlja največjo investicijo v slovensko papirniško industrijo v zadnjih 40 letih. Vrednost naložbe znaša skupaj 41 milijonov evrov, Paloma pa z omenjeno investicijo postaja kompetenčni center Skupine SHP za visokokakovostne izdelke higienskega papirja ter vodilni proizvajalec v regiji Jugovzhodne Evrope in širše. Z omenjeno naložbo je zagotovljena tudi dolgoročna perspektiva tradicije papirniške industrije v Sladkem vrhu. Pred slovesnostjo se je predsednik vlade Janez Janša skupaj z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom srečal z Milanom Fiľom, predsednikom uprave ECO-INVESTMENT in Richardom Žigmundom, predsednikom SHP Group in predsednikom uprave Paloma, d.d. Na slovesnosti ob zaključku investicije pa je predsednik vlade zbrane tudi nagovoril.Kot je uvodoma dejal predsednik vlade v zadnjih tednih skoraj ni dneva, da v katerem od slovenskih podjetij ne bi odpirali novih proizvodnih kapacitet, ali polagali temeljne kamne za nove investicije, ki so manjše ali večje. "Danes smo se zbrali ob eni večjih investicij in najlepša hvala gospod Filo, ker investirate v Sloveniji in v enem od najlepših koščkov naše države," je dejal premier in dodal, da ko je bil prvič na Sladkem vrhu, se mu je zdelo, da je to eden od biserov Slovenije, pri čemer je bil vesel, da v tem biseru ni le naravnih lepot, temveč, da se tu ustvarjajo dobro plačana delovna mesta, ki so edina realna osnova tako socialne politike kot blaginje. "Za nami je precej zahtevno in naporno leto, ko smo se spopadali z epidemijo. Na samem začetku tega spopada je v številnih državah zahodnega sveta ta epidemija pokazala, da nekatere stvari niso samoumevne. V ekonomsko najmočnejših državah je prve tedne zmanjkovalo higienskih izdelkov, in to celih palet izdelkov, kot jih proizvaja Paloma, in takrat smo se zavedeli, da nekateri izdelki niso nekaj samoumevnega, ampak da je to tudi eden od simbolov civilizacije. V Sloveniji je to dejstvo že 140 let od prvič začetkov Palome, v prihodnje bo to še toliko bolj pomembno," je dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah je pomembno, da imamo določeno proizvodnjo tudi doma oziroma znotraj EU, da takrat, ko je kriza naenkrat vsega ne zmanjka. "Naš pogled na investiranje in globalne trende in delovanje globalnega trga je epidemija v veliki meri spremenila. Ni več pomembno, da nekaj proizvajaš čim ceneje in kjer koli na svetu, temveč je pomembno, da je to realno dostopno tudi takrat, ko se logistične verige trgajo," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da slovenska vlada v prihodnje načrtuje bistveno izboljšanje poslovnega okolja za investicije in podjetništvo nasploh. "V Državnem zboru je prvi paket protibirokratskih ukrepov, ki bodo pomembno skrajšali postopke in odpravili vse tisto, kar je birokratska navlaka pri tem, da nek projekt dejansko umestimo v prostor, izpolnimo vse okoljske in ostale zahteve in kljub temu to naredimo v realnem času, ne pa, da to traja leta in leta in da vsak, ki ima nek interes, vtika polena v kolesje zato, da se nekaj ne zgodi," je dejal premier. "V Državnem zboru je tudi obsežen predlog davčnih sprememb na podlagi katerih želimo ljudem zagotoviti večje plače, brez tega, da bi se povečalo stroške za podjetja, z nižjimi davki in nižjimi obremenitvami, še posebej za tiste z več znanja in z znanji, ki so bolj konkurenčna za to, da bo tudi takšna investicija in delovna mesta, ki jih ustvarjamo dejansko obdržala zaposlene z več znanja doma in da ne bo odločalo nekaj evrov manjših davkov ali večje plače takoj čez mejo," je dejal predsednik vlade in dodal, da je to namreč dvojna izguba za državo, zaradi česar se je vlada tega tudi lotila. "Če bo zadostna večina v Državnem zboru, bodo konec tega leta oziroma v začetku naslednjega leta vse plače zaposlenih v slovenskem gospodarstvu večje. Tiste, ki so sedaj primerljivo evropsko gledano še toliko bolj deprivilegirane pa še občutno večje, kar bo omogočilo tudi večjo konkurenčnost tudi Palome," je dejal premier. "Slovenija letos praznuje 30.letnico lastne državnosti in skupni rojstni dan. Največje darilo vsem nam ob tem rojstnem dnevu in prazniku je to, da delamo korake, ki večajo blaginjo slovenskega človeka," je poudaril predsednik vlade in dodal, da je edina realna osnova za povečanje blaginje gospodarska rast. "Več investiramo tam, kjer so realne potrebe, da smo inovativni, da varujemo ob tem okolje in da zagotavljamo dobra plačana delovna mesta," je izpostavil predsednik vlade. Ob zaključku nagovora je predsednik vlade vsem zaposlenim v Palomi in v holdingu zaželel čim višje plače, pa tudi čim več inovativnih idej, ki so realna osnova za povečanje dodane vrednoti, vodstvu pa je zaželel čim več zadovoljnih kupcev, poslovnih uspehov in še naprej veliko poguma pri nadaljnjih naložbah. Ob koncu slovesnosti je sledil simbolni prerez traku pred zagonom novega papirnega stroja, zbrani gostje pa so si ogledali tudi proizvodni obrat in nov papirni stroj, ki so ga z današnjo slovesnostjo predali svojemu namenu.

Več

Bilo je pred 30 leti. 8. junij 1991 Vrh NATA v Kobenhavnu z deklaracijo v podporo državam vzhodne in srednje Evrope

NATO je v teh dneh v Köbenhavnu razpravljal o jugoslovanski krizi. Predsednik vlade Lojze Peterle se je kljub vsemu dogajanju na domačem parketu trudil utrditi slovensko osamosvojitev v mednarodnem prostoru z obiskom v Rimu. Čedalje bolj sta se začeli kazati raznolikost in pluralnost domačega političnega in družbenega prostora. Vrh NATA v Köbenhavnu Zunanji ministri držav članic zveze NATO so na dvodnevnem zasedanju v Köbenhavnu podpisali deklaracijo v podporo državam vzhodne in srednje Evrope ter predlagali ukrepe, ki naj bi okrepili varnost v tem delu Evrope. Med temi ukrepi je bil tudi predlog za proučitev možnosti hitrega odzivanja na krize s posebnim poudarkom na Jugoslaviji. Generalni sekretar Manfred Wörner je dejal, da je »življenjski interes organizacije, da se demokracija in blagostanje razvijata v vseh državah vzhodne Evrope«. Ključen za nadaljnji odziv na jugoslovansko krizo je bil napovedani sestanek v Berlinu pozneje v juniju, na katerem naj bi na pobudo Velike Britanije proučili možnosti za hitro odzivanje na krize. Slovenska vlada v Rimu Predsednik vlade Lojze Peterle se je z močno delegacijo sestal s predsednikom italijanske vlade Giuliem Andreottijem. Predsednika vlade so spremljali guverner Narodne banke Slovenije France Arhar, svetovalec za ekonomska vprašanja Peter Pleskovič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat. Peterle je na novinarski konferenci v Rimu zagotovil, da gre pri obisku predvsem za to, da bi čim bolj izčrpno obvestili ustrezne resorje italijanske vlade o razmerah v Sloveniji, hkrati pa želi pridobiti od Italije zagotovilo, da bo Slovenijo glede mednarodnih pravic in dolžnosti štela za naslednico Jugoslavije na aktualnih področjih. Predvsem je bilo to ključno z vidika, da je Italija še vedno vztrajala pri ideji o nespremenljivosti zunanjih in notranjih meja Jugoslavije ter zagovarjala možno zvezo držav. Razgibano strankarsko in družbeno življenje Sobota, 8. junij, je poskrbela tudi za razgibano strankarsko in družbeno življenje. Ustanovljena sta bila Socialdemokratska unija (SDU) in podmladek Slovenskih krščanskih demokratov. SDU je postala ena od štirih strank v takratnem političnem prostoru, ki se je opredelila kot socialnodemokratska in hkrati kot levosredinska. Potrditev tega pa so v časniku Delo utemeljili s tem, da so na kongresu predvajali Internacionalo v klavirski izvedbi. Predsednik je postal sociolog Rastko Močnik, ki je v svojih člankih, zlasti v reviji Mladina, napadal in smešil Demos. Podpredsedniki so bili nekdanji visoki pripadniki nomenklature Nuša Kerševan, Andrej Cimerman in Živko Pregl ter člana Rado Bohinc in Jože Šlander. Na isti dan so pod geslom »Za domovino, za svobodo, za življenje« mladi člani SKD oblikovali podmladek te stranke in zaupali vlogo predsednika Petru Rebercu, ki je v svojem govoru dejal: »Živimo v času, ki je za Slovenijo odločilen, saj pričakujemo uresničitev davnih želja naših prednikov o samostojni državi, hkrati ko pospravljamo ostanke partijskega enoumja.« MKD je ob ustanovitvi štela približno 2000 članov. Na brestaniškem gradu je ob robu proslave v spomin dneva slovenskih izgnancev (7. junij) potekala ustanovitev Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Slavnostni govornik je bil predsednik Milan Kučan. V svojem govoru je, zanimivo, dejal: »Dramatična dogajanja, v katera smo potegnjeni, žal potrjujejo našo prastaro izkušnjo, da sovrag lahko pride s katere koli strani, da vloga okupatorja nikakor ni pridržana samo enim sosedom, ker se v spremenjenih zgodovinskih okoliščinah lahko pojavijo tudi z druge strani.« Slovensko ministrstvo za obrambo pridobiva dodatno vojaško opremo in orožje Koordinacijska skupina je spremljala aktivnosti JLA v vojašnicah po različnih krajih po Sloveniji, vzporedno si je prizadevala pridobiti dodatno vojaško opremo, orožje in strelivo za lastne obrambne sile. Nabornik JLA, ki je služil vojaški rok v Kranju in iz vojašnice pobegnil, je poslal vlogo za sprejem med nabornike v učnem centru TO v Pekrah.       vir: gov.si Avtor: Martin Nahtigal

Več

Bilo je pred 30 leti, 7. junija 1991: Peterle in vladna ekipa v odgovoru na kritike ohranjajo osamosvojitveni optimizem

Še vedno je močno odmeval udarni neposredni nastop finančnega ministra Dušana Šešoka v skupščini. Premier Lojze Peterle je na radiu odgovoril na kritike, tudi tiste znotraj Demosa. Na dnevnem redu je bilo tudi občutljivo vprašanje nove slovenske zastave. Peterle odgovarja kritikom Po odločnih trditvah Dušana Šešoka, češ da se Slovenija čez slabe tri tedne ne bo mogla dejansko gospodarsko in finančno osamosvojiti, je 6. junija najprej grmelo na svetu Demosa, kjer so predstavniki Slovenske demokratične zveze (SDZ) zagrozili, da jih po 26. juniju morda ne bo več v njegovi vladi.  Lojze Peterle, ki se je isti dan z delegacijo odpravljal na pomemben obisk v Rim, je o očitkih spregovoril na radiu. Povedal je, da Šešokov nastop ni bil usklajen z vlado in da se je minister mestoma izrazil nekoliko nerodno. V bran je vzel delo svoje ekipe pri pripravi in koordinaciji osamosvojitvenih dejavnosti, ki naj bi potekalo povsem normalno. Zaželel si je, da bi se o morebitnih pomanjkljivostih pred pohodom v javnost pogovarjali znotraj vlade in Demosa. Izjava SDZ z grožnjo o izstopu iz vlade se mu je v tem okviru zdela celo kot 'nož v hrbet". Tovrstna čustvena oznaka je presenetila zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki se je kot predsednik stranke podpisal pod izjavo. Rupel je ocenil, da je izjava 'afirmativna in spodbujevalna', saj naj bi motivirala k še bolj zavzetemu delu.  Opozicijski prenovitelji bi tik pred osamosvojitvijo tehnično vlado in zvezdo v zastavi Levičarski opozicijski prenovitelji bi tik pred osamosvojitvijo tehnično vlado in zvezdo v zastavi Šešokovo stališče, da bo junijska osamosvojitev lahko samo simbolična in ne dejanska, je seveda dala veter v jadra tudi opoziciji. Stranka demokratične prenove (SDP), dedinja Zveze komunistov Slovenije, je v njej videla dokaz o popolni nesposobnosti vlade. Če so slednji vseskozi očitali slabo delo na gospodarskem področju, naj bi jasne besede člana vlade kazale, da je kabinet zelo malo postoril tudi na področju osamosvajanja, kar pa je bila glavna naloga kabineta. Predlog ključne opozicijske stranke je bil radikalen. Izvedbo osamosvojitve naj bi samo devetnajst dni pred rokom zaupali tehnični vladi strokovnjakov.  Ista stranka je bila glavna cokla na poti do nove zastave za novo državo. Kot je 7. junija izpostavil predsednik skupščine dr. France Bučar, je bilo kar nekaj možnosti, da bo neodvisno Slovenijo v samostojnost pospremila zastava z rdečo zvezdo njene socialistične predhodnice. Ker ni bilo drugačnega dogovora, je parlamentarnim strankam posredoval predlog, naj bo nova zastava tradicionalna slovenska trobojnica brez zvezde. V opoziciji predlogu niso nasprotovali liberalni demokrati, socialisti se (še) niso hoteli izreči, prenovitelji pa so bili proti in so vztrajali pri zvezdi. Za uveljavitev sprememb bi bila sicer potrebna dvotretjinska večina.  Zvezna vlada piše slovenski  1. junija 1991 je Peterletova vlada prejela tudi pismo Markovićevega zveznega kabineta. V njem je napovedoval obisk svoje delegacije v Ljubljani za 12. junija. Ob premierju Markoviću naj bi bili v njej tudi vidni Slovenci iz vlade, podpredsednik Živko Pregl, prometni minister Jože Slokar in namestnik obrambnega ministra Stane Brovet. Sicer pa je zvezna vlada vztrajala pri svoji običajni mantri, da je potrebno dogovor o prihodnosti federacije doseči v paketu in da mora Slovenija predvsem izpolnjevati finančne obveznosti do zvezne države vse do bridkega konca.  Da se v ozadju pripravlja tudi drugačna rešitev, je bilo razvidno iz premikov armadnih enot po Sloveniji. Tako je imel poveljnik 31. korpusa Mičo Delić sestanek s poveljniki garnizij in enot. Dogovarjali so se o možnostih organizacije daljšega bivanja v vojašnicah, o nujnosti preselitve orožja iz osrednjih skladišč v priročna in o potrebi po deponiranju potnih listov starešin v poveljstvu. Avtor: Aleš Maver vir: gov.si

Več

Bojan Peček, šef dopisništva TV SLO v Pomurju, se zaradi traum zaradi Janševe diktature, izogiba občin z Janševimi župani

Tako bi lahko razumeli Pečkov odziv na SMS, ki mu ga je poslal župan Lendave Janez Magyar, član Janševe SDS, ko se mu je za "..hvala Ti lepa na "udeležbi" ob predaji v uporabo novih turističnik kapacitet v Lendavi..." V Kolesarskem centru Murania so svojemu namenu predali štiri počitniške hišice. Gre za pridobitev v okviru  obseženega čezmejnega projekta Iron Curtain Cycling, v katerem je Lendava eden vodilnih partnerjev.  V zaničljivo arogantnem tonu mu je Peček vrnil:"Nimam pojma, o čem pišeš, od 25.5. sem na dopustu (zadnje 4 dni v tujini). Vsaj za nekaj dni bi se rad odklopil od "prijaznega" dogajanja v SLO, kamor ocitno sodi tudi tvoja "zahvala". Ti zelim pozitivno energijo in lep dan!" Vse kaže, da Peček kot novinar nacionalne RTV SLO preživlja hudo globoke traume zaradi Janševega diktatorskega režima, dodaten stres pa mu prinese še poročanje iz Budimpešte, kjer v poročanju o zadnjih parlamentarnih volitvah ni mogel skriti globoko razočaranje ob popolni zmagi Viktorja Orbana. Toda v dopisništvu v Murski Soboti sedita še dva novinarja Boštjan Rous in Cirila Sever, oba obveščena o dogodku.  Pa na dogodek ni bi bilo ne enega in ne drugega, pa tudi ekipa madžarskega narodnostnega studia RTV SLO v Lendavi je umanjkala. Zgolj naključje?! Ne verjamem, ker so tako v dopisništvu, kakor tudi v narodnostnem studiu v Lendavi nabijali po županu Magyarju po škandaloznem in z ustavo skreganem sklepu KPK, da kot župan ne bi smel sedeti v organih narodnostne madžarske skupnosti, četudi je po narodnosti Madžar. S tem so mu kršene temeljne ustavne pravice voliti in biti izvoljen. Na nacionalki so raje pritegnili sklepu KPK. Je pa bila na nacionalki iz Pomurja zrela za objavo puma, ki se v teh dneh potepa po lendavskih goricah.  Občina Lendava je kakor Janševa zaradi župana Magyarja. je pa tudi Orbanova. Madžarska je vložila lepe milijone evrov v postavitev nogometne akademije Ferenca Puškaša, madžarski investitor je kupil kompleks popolnoma izčrpane Terme Lendava, ki so se jim v Savi turizem odrekli. Doslej je v prenovo hotela Lipa in komleks počitniških hišic ter termalni del vložil kar nekaj debelih milijinov evrov. Ampak o tem Peček ne bo poročal, ker je strt zaradi "prijaznega dogajanja" v Sloveniji, ko Janšev režim terorizira novinarje RV SLO!

Več

Ministrstvo za obrambo bo logistično in tehnično podprlo gasilsko olimpijado, ki bo leta 2022 v Sloveniji

Minister mag. Matej Tonin in predsednik GZS Janko Cerkvenik sta v Celju podpisala pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade, ki jo bo prihodnje leto gostila Slovenija. Včeraj in danes je v Celju potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki velja tudi kot izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado, ki bo potekala od 17. – 24. julija 2022 v Celju. Včeraj in danes je v Celju potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki velja tudi kot izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado, ki bo potekala od 17. – 24. julija 2022 v Celju. Tekmovanje si je ogledal tudi minister za obrambo Matej Tonin. »Dogovor med Ministrstvom za obrambo in Gasilsko zvezo Slovenije predvideva, da bomo na ministrstvu za obrambo pri organizaciji gasilske olimpijade nudili logistično in tehnično pomoč. Pri organizaciji olimpijade bo sodelovala s svojimi zmogljivostmi Slovenska vojska in tudi Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije.« je po slavnostnem podpisu pogodbe povedal minister za obrambo Matej Tonin, ki si je tekmovanje na stadionu Kladivar in Skalna klet tudi ogledal. Predsednik GZS Janko Cerkvenik je povedal, da gasilsko delo temelji na zaupanju in spoštovanju in dodal: »Z dobro mednarodno uveljavljenostjo smo pridobili ta projekt na katerega se dobro pripravljamo in se ga veselimo. Gostiti tako veliko športno gasilsko prireditev kot je olimpijada pomeni tudi zavezo, da bo vse potekalo tako kot smo si zaželeli.« Gasilski zvezi Slovenije bo v veliko pomoč podpora države in lokalne skupnosti v tem primeru mestne občine Celje. Gasilsko tekmovanje v Celju sta si včeraj ogledala državni sekretar na ministrstvu za obrambo mag. Janez Žakelj in generalni direktor URSZR Darko But.

Več

Bilo je pred 30 leti, 6. junija 1991 je dokončno v vodo padla še zadnja možnost za preoblikovanje Jugoslavije

Šestega junija 1991 je potekalo na vseh ravneh precej pomembnih političnih srečanj. V Sarajevu so predsedniki jugoslovanskih republik tekli zadnji krog pogajanj o preureditvi Jugoslavije, v Beogradu se je sestalo zvezno predsedstvo, v Ljubljani pa je vlada želela omiliti odmevne izjave finančnega ministra. Odpovedana tiskovna konferenca V bližini Sarajeva so se srečali predsedniki republik in pretresali makedonsko-bosanski predlog Kira Gligorova in Alije Izetbegovića o nekakšni novi Jugoslaviji. Čeprav je ob pristanku na sarajevskemu letališču Slobodan Milošević podal opazko, da se bodo pogajali, dokler ne dosežejo dogovora, se ta niso premaknila iz mrtve točke. Vzrok gre verjetno iskati v prevelikem razhajanju med mnenji, na kak način sploh sodelovati. To je potrdila tudi odpoved skupne tiskovne konference ob koncu dneva, kljub temu, da je bilo akreditiranih več kot 250 domačih in tujih novinarjev.  Časopisi in analitiki so se strinjali v oceni, da je šesterica zamudila zadnjo priložnost za ureditev prihodnjih političnih odnosov v Jugoslaviji, novica dneva za Slovenijo pa je bila, da Milošević prvič osamosvojitvi Slovenije ni vehementno nasprotoval. Delo je zapisalo, da je s tem Milošević prižgal zeleno luč za slovensko samostojnost. Politična omahljivost v ciljni ravnini Bližina datuma razglasitve samostojnosti je v prenekatero politično glavo zasadila dvom o pravilnosti odločitve in vprašanje, ali projekt vodijo pravi ljudje. Zaradi Drnovškove podpore projektu Gligorov - Izetbegović sta na razgovorih na slovenskem predsedstvu v konflikt prihajala Janez Janša in Ciril Zlobec. Zaradi odmevnega nastopa novega finančnega ministra Dušana Šešoka, ki je dejal, da je Slovenija v slabi finančni kondiciji in nasploh slabo pripravljena na osamosvojitev, se je zaiskrilo tudi med nekaterimi ministri in Lojzetom Peterletom. Zaradi odmevnega nastopa novega finančnega ministra Dušana Šešoka, ki je dejal, da je Slovenija v slabi finančni kondiciji in nasploh slabo pripravljena na osamosvojitev, se je zaiskrilo tudi med nekaterimi ministri in Lojzetom Peterletom. Predsednik vlade Peterle se je zato trudil v javnosti popraviti nekatere (tudi napačne) vtise. Napovedal je drugo fazo osamosvajanja po uspešno sprejetem svežnju zakonov, vlada pa je za novinarje organizirala ogled polnih skladišč blagovnih rezerv, s čimer je želela povrniti zaupanje javnosti. Prav tako je iz sistema deviznega poslovanja z Beogradom izločila Ljubljansko banko (LB). LB je namreč v bilancah izkazala primanjkljaj 220 milijonov dolarjev in po mnenju svetovalcev tako imenovane Sachsove skupine igrala dvojno igro, saj deviznih sredstev ni obdržala, čeprav bi jih po dogovoru z vlado morala. Šele z izločitvijo so devizna sredstva končala v rokah slovenske vlade in omogočila tudi uvedbo samostojne slovenske valute. Poleg tega je Peterle novinarje seznanil z željo predsednika izvršnega sveta Jugoslavije Anteja Markovića, da bi na prihodnjem zasedanju slovenske skupščine osebno nagovoril poslance. Po Peterletovih besedah Markovičev nagovor pomeni, da je zvezni izvršni svet posredno priznal zakonitost slovenske osamosvojitve. Vlada je potrdila tudi predlog zakona o praznikih. Prešernovemu dnevu in dnevu OF so se pridružili predlogi za praznovanje velikonočne in binkoštne nedelje ter 26. december kot dan opredelitve slovenskega naroda za samostojno državo. Prvi november so preimenovali v dan spomina na mrtve, nekateri člani vlade pa so predlagali tudi, da bi med praznike vključili praznovanje 26. junija kot dneva državnosti. Novembra 1991 je slovenska skupščina večino predlogov potrdila, za dan državnosti pa so določili 25. junij. Evropska skupnost (ES) - Jugoslavija Zvezni izvršni svet (ZIS) se je seznanil z izsledki pogovorov med ES in Jugoslavijo. ES je menila, da je bil Markovićev program reform dobro zasnovan, a je zaradi nacionalnih trenj propadel. Finančno pomoč Jugoslaviji je tako pogojevala z njegovo izvedbo. Drugi pogoj za dodelitev sredstev, je bilo nadaljevanje procesa demokratizacije. Če oba pogoja ne bosta izpolnjena, denarja ne bo, so sklenili v Bruslju. Avtor: Marko Balažic vir: gov.si

Več

Predsednik vlade Janez Janša na obletni sveti maši in spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil obletne svete maše in spominske slovesnosti na grobišču Pod Krenom v Kočevskem Rogu. Pred spominsko slovesnostjo je predsednik vlade skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem položil venec ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu, po slovesnosti pa sta skupaj položila venec še k Spomeniku žrtvam NOB v Smrečju pri Turjaku. Slovesnosti sta se udeležila Udeležila tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin in vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za vojaško dediščino Rok Janez Šteblaj. Kočevski Rog je sinonim za povojne poboje, saj naj bi bilo na sedmih grobiščih do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, veliko prav v breznu pod Krenom.  Pred spominsko slovesnostjo je predsednik vlade Janez Janša skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem položil venec ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu Sveto mašo na grobišču Pod Krenom je daroval upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, zbrane na slovesnosti po sveti maši pa je nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. V svojem nagovoru je spregovoril o ozračju med drugo svetovno vojno, ki je narekovalo sprejemanje odločitev v tistem času, o pomenu Kočevskega Roga, brez katerega ni mogoče razumeti Slovenijo in o nujnosti priprave krovnega zakona tega področja, ki bo ugotovil, da je v Sloveniji bila komunistična revolucija in, da so bila njena dejanja zavržna. "Šele od tam dalje imajo lahko drugi zakoni smiselne učinke." Predsednik vlade @JJansaSDS s predsednikom republike @BorutPahor položil venec ob breznu pri Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu. pic.twitter.com/gsCWCbmUvk — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2021 Slovesnost, ki jo je organizirala Nova slovenska zaveza, je popestril moški pevski zbor Prijatelji iz Šentvida pri Stični skupaj s solistom Markom Finkom. Predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin je v nagovoru na slovesnosti v Kočevskem Rogu spregovoril o pomenu Kočevskega Roga, brez katerega ni mogoče razumeti Slovenije. @JJansaSDS @BorutPahor @HJaklitsch pic.twitter.com/wpwKy3zFqN — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2021 V nadaljevanju objavljamo pridigo upokojenega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa ob spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu Drage sestre in dragi bratje, več kot trideset let je tega, kar obhajamo vsako leto tukaj to sveto mašo ob približno istem času. V obdobju teh desetletij je bilo odkritih in ugotovljenih več sto drugih, večjih ali manjših množičnih grobišč. Že samo ta številka opozarja na strahotno razsežnost množičnih pobojev na tleh naše domovine v maju in juniju leta 1945. Ta odkritja pa nam dajejo tudi slutiti vso nečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi obeh spolov in vseh starosti. Mnogi so bili živi vrženi v brezna in samo Bog pozna njihovo trpljenje. Kar nas vsako leto zbere tukaj pod Krenom ali pa kje drugod, je najprej sočutje. Sočutje je plemenito čustvo, ki nas povezuje z vsemi trpečimi, ki pa nas tudi varuje pred hudobnimi in krutimi dejanji. Za tako sočutje v tistem času na teh krajih ni bilo mesta. Žal ga tudi danes ni v zadostni meri, da bi bila vsa grobišča primerno urejena, kakor je to tukaj pod Krenom, in bi po 76 letih lahko vse žrtve našle grob, ki bi bil primeren njihovemu neodtujljivemu človeškemu dostojanstvu. Medvojni in povojni poboji imajo več razsežnosti, več razsežnosti pa ima tudi naš odnos do njih. Če začnem pri najbolj površinski, je to najprej politična razsežnost. Mislim na dejstvo, da se različne politične skupine do teh dogodkov opredeljujejo z vidika svojih političnih koristi. Nekatere ne naredijo potrebnih korakov, ker nočejo izgubiti določeno število volivcev ali pa so zabetonirane v preteklih ideologijah sovraštva in lažne propagande. Če ostanemo pri tem, ne bomo prišli daleč. Vsekakor pa to ne more biti naše stališče. Predsednik vlade @JJansaSDS pri sveti maši in na spominski slovesnosti na grobišču Pod Krenom v Kočevskem Rogu. pic.twitter.com/PVSvUxivPv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2021 Druga razsežnost je moralna. Res je, da vojna ljudi otopi in poruši splošna moralna pravila. Ko govori orožje, ne molčijo samo muze, kot so rekli včasih, ampak pogosto utihne tudi moralna vest. Če pa vest utihne, človek preneha biti do drugih sočlovek in postane volk. Volčja je bila tudi ideologija neizprosnega razrednega boja, za katero tudi takšna dejanja, kot so se dogajala tukaj, niso bila zločin. Njen daljni odmev je sodobno sovraštvo do političnih tekmecev, ki se stopnjuje do izključevanja in ki se lahko kaj hitro stopnjuje do tiste popolne izključitve, ki se imenuje umor, kakršni so se dogajali tukaj. Vsako leto nas zbere tukaj solidarnost z ljudmi, ki so pretrpeli najhujšo in popolno  krivico, telesno in moralno. Nasilno jim je bilo odvzeto življenje in – kar je še huje – odvzeta jim je bila pravica do pravičnosti. Ali so bili česa krivi ali ne, ni bilo pomembno. Tako se je rodil zločin. Poteptana je bila temeljna etična zahteva, da mora veljati vsakdo za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže nasprotno. Ima pravico do pravičnosti in ta je bila množično in brezobzirno zavržena tedaj in še danes ni vedno spoštovana. Tretja razsežnost pa je naša, verska razsežnost. Za nas kristjane se je zgodil greh, podoben tistemu, ki je obsojen na prvih straneh Svetega pisma v zgodbi o Abelu in njegovem morilskem bratu Kajnu. Zgodil pa se je tudi greh, ki je ugonobil samega Božjega Sina Jezusa Kristusa. Zato je ta kraj posejan s križi in znamenji, ki govorijo o Jezusovem trpljenju in smrti, saj so mu na poseben način pridruženi vsi, ki so umrli nasilno in po krivici. Toda v naši veri to ni zadnja beseda. Zadnja beseda je beseda odpuščanja in vstajenja. Jezus je na križu odpustil svojim sovražnikom in rabljem ter molil zanje. Njegov nebeški Oče je to molitev uslišal, zato je svojega umorjenega Sina obudil od mrtvih in nam ga je vrnil kot živega zagovornika za spravo z njim samim in za poziv k odpuščanju in spravi med nami. Vsakoletno slovesnost tukaj navadno imenujemo spravna slovesnost. Ni spravna slovesnost zato, ker bi bila z eno mašo pred tridesetimi leti sprava že dosežena. Sprava, kakršno potrebujemo, ni samo enkratno dejanje, ampak je proces, ki ima več korakov. Naj naštejem samo tri, ki se mi zdijo najpomembnejši. Prvi korak je brezpogojna privrženost resnici. Resnico lahko poteptamo na dva načina: da jo zamolčimo ali da jo popačimo in izkrivimo. Resnica o povojnih pobojih je bila dolga desetletja zamolčana, ko pa je prišla na dan, je bila nezaželena in zato omalovaževana. Še danes si marsikdo ne upa govoriti, kar ve o tem. To dejstvo veliko pove.  Slišati je tudi zaklinjanje, da mora ostati zgodovina napisana in povedana tako, kakor je bila v času vladavine tistih, ki so te poboje zagrešili. Toda resnice ni mogoče vkleniti, kakor poudarja tudi Jezus v evangeliju: »Nič ni skritega, kar bi se ne razodelo …« Resnici tudi ne moremo predpisovati, kakšna mora biti, ampak ona narekuje samo sebe. Skupaj z resnico in z njeno podporo zahteva sprava tudi pravico. Ljudje, ki so našli svoje zadnje počivališče tukaj in njihovi svojci, na pravico še vedno čakajo. Tako dolgo, dokler zaradi teh zločinov ni nihče obsojen in je zarota molka tako učinkovita, da tisti, ki marsikaj vedo, ne smejo oziroma si ne upajo spregovoriti, naša država še ni tisto, kar bi morala biti. Država obstaja zato, da svojim državljanom zagotavlja varnost, red in pravičnost. Vsak zločin pa poruši to varnost, red in pravičnost. Zato zločin mora biti obsojen, prav tako pa tudi ideologija, ki ga je narekovala. Tretji korak pa je odpuščanje. Ko se soočimo z velikimi zločini, smo navadno ogorčeni. Ta ogorčenost je razumljiva in upravičena, zato je ne smemo enačiti z nesprejemljivim sovraštvom in maščevalnostjo. Tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom zrušen,  zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo svéta moralna načela pravičnosti. Toda popolna pravičnost je ob soočenju s takim masivnim zločinom nemogoča. Spričo neizmernosti in neizmerljivosti krivice in zločina nam za spravo preostane samo odpuščanje. Pravičnost namreč vključuje poravnavo, ta pa tukaj ni mogoča. Mrtvim ni mogoče vrniti življenja in kako naj bi poravnali vse trpljenje, ki so ga prestali oni in njihovi svojci? Edini izhod je v odpuščanju, da lahko zaživimo novo življenje in gledamo naprej. Seveda ne na škodo resnice in priznanja zločina. Odpuščanje to predpostavlja, saj bi ga drugače sploh ne bilo treba. Odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. Pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti ter gledati naprej in ne nazaj, kot nas tudi Jezus vabi, ko pravi: »Vsak kdor prime za plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« Odpuščanje pa tudi je vstajenje. Jezus je na križu odpustil svojim rabljem in nato vstal od mrtvih, vstal je v novo življenje. Novega življenja, odrešenega in osvobojenega bremen preteklosti, ni, če ni odpuščanja in sprave. Na to novo življenje Slovenija še čaka, čaka na vstajenje. Dokler pa se bo med nami bohotila ideologija izključevanja in sovraštva, tudi razrednega in ideološkega, se bo tudi narodovo vstajenje v novo življenje v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju vedno znova odmikalo v prihodnost. Zato obhajamo vsako leto tukaj sveto mašo. Obhajamo spomin na najvišje dejanje sprave med Bogom in ljudmi, ki ga je izvršil Jezus Kristus s svojo prostovoljno smrtjo na križu, na katerem je molil za svoje rablje in zanje prosil odpuščanja. S tem je izpričal najvišjo moč ljubezni. Pri vsaki sveti maši nas vabi, da ga posnemamo. Ta moč Božje ljubezni, ki izzveni v odpuščanje in vstajenje v novo življenje, nas edina usmerja proti prihodnosti: prihodnosti vsakega od nas, prihodnosti naše narodne in politične skupnosti, prihodnosti Božjega kraljestva med nami. Amen.  

Več

Aktualno

pred 18 urami
Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi ...
Piše: dr. Vinko GorenakPa smo tam. Že nekaj mesecev je v EU in širše, sploh pa v Bosni in ...
(0)
pred 3 dnevi
Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska ...
Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji eden mirnejših dni v sicer zelo pestrem in napetem mesecu. Člani ...
(0)
pred 4 dnevi
Predsednik vlade Janez Janša: Investicija v nov ...
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti v Palomi ob zaključku investicije v nov papirni ...
(0)
pred 4 dnevi
Bilo je pred 30 leti. 8. junij 1991 Vrh NATA v ...
NATO je v teh dneh v Köbenhavnu razpravljal o jugoslovanski krizi. Predsednik vlade Lojze Peterle se je kljub vsemu ...
(0)
pred 5 dnevi
Bilo je pred 30 leti, 7. junija 1991: Peterle in ...
Še vedno je močno odmeval udarni neposredni nastop finančnega ministra Dušana Šešoka v ...
(0)
pred 6 dnevi
Bojan Peček, šef dopisništva TV SLO v Pomurju, ...
Tako bi lahko razumeli Pečkov odziv na SMS, ki mu ga je poslal župan Lendave Janez Magyar, član Janševe SDS, ...
(0)