SI
Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi
Izhodišča razprav 8. znanstvene konference bodo strnjene v memorandum o potrebnih razvojnih iniciativah ter smernicah in bo posredovan vladi in ministrstvom v Republiki Sloveniji
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sreda, 4. marec 2020 ob 19:16

Odpri galerijo

dr. Matej Mertik AME - ECM Maribor

V tokratni oddaji Sreda v sredo je moj sogovornik dr. Matej Mertik, vodja 8. mednarodne znastvene konference Za človeka gre, ki jo pripravlja mariborska AME - ECM. Udeležilo naj bi se je več kot 1000 udeležencev, prisluhnilo bo 200 referatom, konferenca pa se odvija pod častnim pokrovitekljstvom PRS Boruta Pahorja in predsednika Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Feliksa Ungerja.

Konferenca se bo odvila 13. in 14. marca, na njej pa bodo med drugim spregovorili tudi dr. Kathryn Hyer (ZDA), predsednica Ameriškega gerontološkega združenja, dr. Hans Groth, predsednik Svetovnega foruma za demografijo in staranje (Švica), in dr. Anthea Seles (Kanada), generalna sektretarka Mednarodnega arhivskega sveta, s sedežem v Parizu (UNESCO). Z uvodnimi mislimi bo vizijo Evrope in relevanco znanosti in izobraževanja predstavila Mariya Gabriel, evropska komisarka s področja inovacij, raziskav, kulture in izobraževanja mladih.

Preberi še: https://vfokusu.com/post/530683/vec-kot-1000-udelezencev-in-200-prispevkov-na-


Letošnja konferenca je posvečena relevanci znanosti in izobraževanja, njen namen pa je, da se v luči razvoja Evrope vključi visokošolsko izobraževanje in znanost v reševanje sedanjih in pričakovanih izzivov ter kriznih vprašanj. Še posebej bodo naslovljena aktualna področja aktivnega staranja in trajnostne oskrbe, nevrofizioterapije, okoljskih izzivov in razvoja, digitalnih tehnologij ter slovenske in evropske kulturne dediščine ter arhivov.


Več o vsebini 8. mednarodne znanstvene konference pa v pogovoru z dr. Matejem Mertikom v pričujočem videu:

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 11. Jun 2021 at 21:28

142 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: "Non paper" ali neobstoječi dokument - kdo kaj skriva?
Piše: dr. Vinko Gorenak Pa smo tam. Že nekaj mesecev je v EU in širše, sploh pa v Bosni in Hercegovini in na Zahodnem Balkanu, govora o tako imenovanem “non paper” ali neobstoječem dokumentu, ki pa menda obstaja. Naši levičarski mediji in politiki so ga pripisali Janezu Janši, ki naj bi z njim na novo zarisoval meje med državami nekdanje juge, zlasti na območju Bosne in Hercegovine. Sedanja Janševa vlada je jasno zanikala, da nikoli ni niti pripravljala, ne obravnavala, kaj šele sprejela tak dokument. Jasno je tudi povedala, da ta trditev velja tudi za vse državne organe. A zavajanje naših levičarskih medijev in  politikov se je nadaljevalo in neresnica se je širila po Evropi. Kaj torej storiti? Odgovor je zelo enostaven. Neresnico najlažje utišaš z objavo resnice. In Janševa vlada se je na zadnji seji odločila prav to. Z edinega dokumenta, ki v vladnih arhivih na to temo sploh obstaja, je umaknila oznake tajnosti. To pa je dokument, ki ga je leta 2011 spisal Milan Kučan, ki je bil takrat posebni odposlanec takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja za Bosno in Hercegovino. Takratni predsednik vlade in sedanji predsednik države Borut Pahor se z umikom oznake tajnosti,  s tega dokumenta, ne strinja, kar seveda sploh ne razumem. Če v zapisu Milana Kučana ni nič spornega, potem ne vem, zakaj bi njegov zapis sploh še nosil oznako tajnosti, sploh pa zato, ker naj bi bil njegov zapis že objavljen v neki knjigi levičarskega zgodovinarja Boža Repeta. Vprašanje bi torej moralo biti, ali je Božo Repe kršil zakon, ko naj bi objavil poročilo Milana Kučana in ne zakaj je Janševa vlada umaknila oznake tajnosti s Kučanovega poročila o Bosni in Hercegovini. Toda zgodovina se ponavlja. Vsakih nekaj let, po letu 1991, se je v naši politiki pojavilo tako imenovano vprašanje trgovine z orožjem iz leta 1991. Osnovni krivec in dobičkar iz tistega časa, naj bi bil Janez Janša. Čeprav je že leta 1996 tožilstvo temeljito preiskalo vse dokumente na to temo in zavrglo vsak dvom o kakršnemkoli kaznivem dejanju na to temo (levičarski mediji in politiki še danes trdijo, da je ovadbo zavrgla Barbara Brezigar, kar je čista laž, zavrgel jo je neki tožilec, imena se v tem trenutku ne spomnim). Še pred dnevi sem poslušal bivšega predsednika države Danila Türka, ki je trobezljal prav to, torej o nerazčiščeni situaciji okoli trgovine z orožjem. V zvezi s tem naj se vrnem k trditvi, da se zoper laž lahko boriš le z objavo resnice. Tega smo se zavedali tudi aprila 2011, ko so levičarski mediji in politiki ponovno, ne vem več kolikokrat, začeli z obujanjem trgovine z orožjem. Bližal se je pač predvolilni čas. Poslanci SDS smo takrat zahtevali izredno sejo Državnega zbora, na kateri smo predlagali, da notranje ministrstvo, obrambno ministrstvo in predsednik države (ti imajo vse dokumente o tako imenovani trgovini z orožjem, ki pa so zaupni), z omenjenih dokumentov umaknejo stopnjo tajnosti in jih tako razkrijejo javnosti.   Ker sem bil takrat nosilec te točke dnevnega reda DZ, sem se ločeno sestal s tremi kriminalističnimi preiskovalci trgovine z orožjem, med njimi z Dragom Kosom, Marjanom Erhatičem in mislim, da s pokojnim Bojanom Gričarjem. Vsem trem sem ločeno zastavil  enostavno vprašanje: “Ali obstaja en sam dokaz, da je Janez Janša v zadevi trgovine z orožjem v žep pospravil en sam dinar, tolar ali nemško marko?” Javno sem tudi povedal, da bom v primeru pozitivnega odgovora izstopil iz SDS. Toda njihov odgovor je bil jasen: “Ne”. Toda naj ponovim, tajne dokumente, na temo trgovine z orožjem, ima lahko le notranje in obrambno ministrstvo, ter predsednik države. Notranja ministrica je takrat bila Katarina Kresal, obrambna ministrica je bila Ljubica Jelušič, predsednik države pa je bil Danilo Türk. Vsi trije so sporočili, da oznak tajnosti iz dokumentov o trgovini z orožjem ne bodo umaknili, ker bi to škodovalo interesom Slovenije. Enak sklep je sprejela tudi takratna leva politična večina v Državnem zboru. Po se vrnimo k resnici. Če bi bilo v trgovini z orožjem karkoli narobe, sploh pa če bi se z njo okoristil Janez Janša, bi bilo v njihovem interesu, da vse dokumente pokažejo javnosti. Toda za kaj takega se niso odločili. Že vedo zakaj. Nekaj podobnega se dogaja sedaj. Če tako imenovani “Non paper” , ki naj bi ga spisala ali sprejela ali razširjala Janševa vlada, potem naj ga objavijo in ne nakladajo. Če pa obstaja le dokument, ki ga je spisal Milan Kučan leta 2011 in govori o Bosni in Hercegovini in mejah na Balkanu, pa je tudi prav, da postane ta dokument javen. Bomo le vedeli pri čem smo. vir: vinkogorenak.net 

Wed, 9. Jun 2021 at 07:07

104 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 9. junija 1991 Slovenska vlada enotna glede aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije
Druga junijska nedelja je bila v Sloveniji eden mirnejših dni v sicer zelo pestrem in napetem mesecu. Člani slovenske vlade so na večerni seji razpravljali o aktivnostih za osamosvojitev Slovenije na posameznih področjih ter jih nato uskladili in podprli. Potrebnega je bilo veliko poguma, modrosti in požrtvovalnosti, da so kljub grožnjam jugoslovanske armade, očitnemu nepoznavanju in nerazumevanju notranjih jugoslovanskih razmer v mednarodni skupnosti ter kritikam opozicije in medijev ohranili trdnost in odločenost izpeljati tvegani projekt osamosvojitve do konca. Sklep iz zapisnika 95. seje izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. | Avtor Arhiv RS 95. seja vlade Republike Slovenije Seja vlade 9. junija 1991, ki je trajala od 19. do 23. ure, je bila v celoti namenjena dogovoru o aktivnostih v zvezi z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Kot je razvidno iz zapisnika, je »predhodno o teh vprašanjih razpravljal tudi projektni svet in DEMOS.« Člani vlade so na seji podprli aktivnosti za osamosvojitev Slovenije na posameznih področjih, ugotovili pa so tudi, »da ostaja še nekaj odprtih vprašanj, zlasti vprašanje uvajanja lastnega denarja«. Kot izhodišče za nadaljnjo razpravo so sprejeli predlog, »da bi v prehodnem obdobju (do uvedbe lastnega denarja) kot plačilno sredstvo še naprej uporabljali jugoslovanske dinarje, ki bodo po potrebi zamenjani z vrednostnimi papirji«. Sklenili so, da se na podlagi razprave tistega dne in »usklajenih stališč o odprtih vprašanjih« pripravi uvodni nagovor za skupno zasedanje treh zborov Skupščine Republike Slovenije, »v katerem naj bi bil dan poudarek na uresničevanju zakonov, ki so ključnega pomena za osamosvojitev«. Predsednik vlade Lojze Peterle je imel potem 12. junija v skupščini briljanten nagovor v navzočnosti zveznega premierja Anteja Markovića, v katerem je kot dogovorjeno na seji vlade zelo konkretno ter izčrpno predstavil zakone in ukrepe, s katerimi bo Slovenija uresničila (oziroma na določenih področjih tudi že uresničuje) samostojnost. Zdi se, da je zvezni premier šele takrat dojel, da se proces osamosvajanja Slovenije de facto že uresničuje. Ustanovitev Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Slovenci, ki so med drugo svetovno vojno doživeli grozote fašizma in nacizma ali revolucionarnega nasilja, so z osamosvajanjem Slovenije dobili upanje, da bo v novi državi več posluha za popravo krivic kot v Jugoslaviji, ki ni nikoli izplačala odškodnin civilnim žrtvam vojnega nasilja (izgnancem, internirancem, taboriščnikom, prisilnim mobilizirancem, ukradenim otrokom in drugim). Sredstva, ki jih je prejela od Nemčije bodisi kot vojno odškodnino (poplačan je bil le manjši del) ali v obliki ugodnih posojil, je Jugoslavija porabila za druge namene, na primer za infrastrukturne projekte in devizno likvidnost. Prav zaradi reševanja te problematike in za ohranjanje zgodovinskega spomina na »trnovo pot blizu 80.000 slovenskih izgnancev« je bilo 9. junija 1991 na gradu Rajhenburg, nekdanjem taborišču, v navzočnosti približno 8.000 slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. To društvo je potem v naslednjih letih imelo pomembno vlogo v prizadevanjih za uveljavitev statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. Samostojna Slovenija tudi na tem področju ni razočarala, problematiko je uredila z več zakoni, najbolj celostno pa z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 1. januarja 1996. Je pa prav s tem zakonom Slovenija povzročila krivico osebam, ki so se med drugo svetovno vojno zoperstavile revolucionarnemu nasilju. Kljub temu, da je bil odpor proti temu nasilju, kot so zapisali v izjavi SAZU o slovenski spravi, upravičen, te namreč ne morejo uveljavljati statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. Proti rdeči zvezdi – v Beogradu protesti proti vladajoči srbski politiki Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 50.000 ljudi, ki so protestirali proti režimu Slobodana Miloševića. Demonstracije je pripravila združena srbska demokratična opozicija pod vodstvom Vuka Draškovića. Zahtevali so odstop srbskega predsednika in njegove vlade, neodvisne medije in demokratične spremembe. Slišati je bilo tudi zahteve, da lastnina nekdanje zveze komunistov (Socialistične stranke Srbije) postane javna lastnina, da se odstrani peterokraka zvezda z zastav, da postaneta praznika tudi velika noč in božič, in druge zahteve. Vuk Drašković je dejal, da je Miloševićeva vlada pripeljala Srbijo v preddverje vojne, v razmere, v katerih izgublja življenje sleherni smisel, ker vlada ni sposobna rešiti nobenega življenjskega vprašanja. »V imenu srbstva je duhovno, gospodarsko in kulturno uničila Srbijo,« je o vladi poudaril Drašković. Demonstracije so tokrat minile brez incidentov, drugače kot tiste 9. marca 1991, ki so se prelevile v krvav spopad, saj je takrat policija napadla demonstrante z vsemi sredstvi. Avtorica: Neža Strajnar vir: gov.si

Tue, 8. Jun 2021 at 16:29

169 ogledov

Minister dr. Logar na obisku v Republiki Koreji za okrepitev sodelovanja in odprtje veleposlaništva
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je danes zaključil dvodnevni delovni obisk v Republiki Koreji. Danes se je srečal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Chung Eui-yongom, s katerim sta se zavzela za okrepitev političnih in gospodarskih vezi med državama, tudi z odprtjem slovenskega veleposlaništva v Seulu. Obisk je bil namenjen tudi predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta ter izmenjavi stališč o aktualnih mednarodnih temah. Minister dr. Logar z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Chung Eui-yongom | Avtor Ministrstvo za zunanje zadeve Minister dr. Logar je na srečanju z gostiteljem, zunanjim ministrom Chung Eui-yongom, poudaril interes Republike Slovenije za nadaljnjo krepitev političnih in gospodarskih vezi z Republiko Korejo. S tem namenom Slovenija v Seulu odpira veleposlaništvo. Zavzel se je za okrepitev investicijskega sodelovanja med državama. V tej luči se je zavzel za ponovno odprtje pisarne Korejske agencije za promocijo investicij (KOTRA) v Ljubljani. Republika Koreja se uvršča med najbolj industrializirane članice skupine G20, je eno najbolj konkurenčnih gospodarstev sveta in velja za 10. največje svetovno gospodarstvo po nominalnem bruto domačem proizvodu oziroma 14. po kupni moči. Prav tako spada med vodilne inovativne države na svetu, saj je bila po Bloombergovem indeksu inovativnosti sedemkrat od devetih merjenj tudi letos razglašena za najbolj inovativno državo na svetu. Zunanja ministra sta potrdila prijateljske odnose med državama, ki bosta naslednje leto praznovali 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov in delita enake poglede na pomembna vprašanja v mednarodni skupnosti. Minister dr. Logar se je zahvalil za uspešno sodelovanje v okviru ITF ter drugih skupnih multilateralnih pobudah na področju človekovih pravic in vladavine prava. V pogovoru s korejskim zunanjim ministrom je minister dr. Logar prav tako predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije s poudarkom na strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Korejo. Republika Koreja je ena izmed štirih strateških partneric Unije v Aziji. Prvi prostotrgovinski sporazum Evropske unije, sklenjen z azijsko državo, ki se uporablja že od leta 2011, je v zadnjih desetih letih prinesel številne koristi in nedvomno pripomore tudi k blažitvi učinkov pandemije covida-19 na evropska gospodarstva. Ministra sta se zavzela tudi za sodelovanje med Evropsko unijo in Korejo na področju boja proti podnebnim spremembam ter zelenega okrevanja. Ministra sta izmenjala stališča o aktualnih razmerah na korejskem polotoku, v indo-pacifiški regiji ter o Zahodnem Balkanu, ki bo ena od zunanjepolitičnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Minister Chung je ob začetku srečanja poudaril, da gre za prvi obisk zunanjega ministra države Evropske unije v Republiki Koreji od začetka pandemije in izpostavil prepričanje, da bo današnje srečanje vodilo do tesnejših odnosov med državama ter do tesnejšega sodelovanja z Evropsko unijo kot celoto. Minister dr. Logar se je v okviru obiska srečal tudi s predsednikom Korejske agencije za promocijo investicij (KOTRA), predsednikom Evropske gospodarske zbornice, predstavniki parlamenta in korejske gospodarske in industrijske zbornice (KCCI), vodjo Delegacije EU in nekaterimi rezidenčnimi veleposlaniki držav članic Unije. V delu pogovorov se je uradni delegaciji pridružil tudi predsednik skupščine Gospodarske zbornice Slovenije in uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, ki se mudi na poslovnem obisku v Seulu. Sogovorniki so prepoznali pomen Luke Koper kot pomembne vstopne točke za izvoz korejskih podjetij v Srednjo Evropo.

Tue, 8. Jun 2021 at 13:01

219 ogledov

Predsednik vlade Janez Janša: Investicija v nov papirni stroj v Palomi predstavlja strateško dodano vrednost
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slovesnosti v Palomi ob zaključku investicije v nov papirni stroj, ki predstavlja največjo investicijo v slovensko papirniško industrijo v zadnjih 40 letih. Vrednost naložbe znaša skupaj 41 milijonov evrov, Paloma pa z omenjeno investicijo postaja kompetenčni center Skupine SHP za visokokakovostne izdelke higienskega papirja ter vodilni proizvajalec v regiji Jugovzhodne Evrope in širše. Z omenjeno naložbo je zagotovljena tudi dolgoročna perspektiva tradicije papirniške industrije v Sladkem vrhu. Pred slovesnostjo se je predsednik vlade Janez Janša skupaj z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom srečal z Milanom Fiľom, predsednikom uprave ECO-INVESTMENT in Richardom Žigmundom, predsednikom SHP Group in predsednikom uprave Paloma, d.d. Na slovesnosti ob zaključku investicije pa je predsednik vlade zbrane tudi nagovoril.Kot je uvodoma dejal predsednik vlade v zadnjih tednih skoraj ni dneva, da v katerem od slovenskih podjetij ne bi odpirali novih proizvodnih kapacitet, ali polagali temeljne kamne za nove investicije, ki so manjše ali večje. "Danes smo se zbrali ob eni večjih investicij in najlepša hvala gospod Filo, ker investirate v Sloveniji in v enem od najlepših koščkov naše države," je dejal premier in dodal, da ko je bil prvič na Sladkem vrhu, se mu je zdelo, da je to eden od biserov Slovenije, pri čemer je bil vesel, da v tem biseru ni le naravnih lepot, temveč, da se tu ustvarjajo dobro plačana delovna mesta, ki so edina realna osnova tako socialne politike kot blaginje. "Za nami je precej zahtevno in naporno leto, ko smo se spopadali z epidemijo. Na samem začetku tega spopada je v številnih državah zahodnega sveta ta epidemija pokazala, da nekatere stvari niso samoumevne. V ekonomsko najmočnejših državah je prve tedne zmanjkovalo higienskih izdelkov, in to celih palet izdelkov, kot jih proizvaja Paloma, in takrat smo se zavedeli, da nekateri izdelki niso nekaj samoumevnega, ampak da je to tudi eden od simbolov civilizacije. V Sloveniji je to dejstvo že 140 let od prvič začetkov Palome, v prihodnje bo to še toliko bolj pomembno," je dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah je pomembno, da imamo določeno proizvodnjo tudi doma oziroma znotraj EU, da takrat, ko je kriza naenkrat vsega ne zmanjka. "Naš pogled na investiranje in globalne trende in delovanje globalnega trga je epidemija v veliki meri spremenila. Ni več pomembno, da nekaj proizvajaš čim ceneje in kjer koli na svetu, temveč je pomembno, da je to realno dostopno tudi takrat, ko se logistične verige trgajo," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da slovenska vlada v prihodnje načrtuje bistveno izboljšanje poslovnega okolja za investicije in podjetništvo nasploh. "V Državnem zboru je prvi paket protibirokratskih ukrepov, ki bodo pomembno skrajšali postopke in odpravili vse tisto, kar je birokratska navlaka pri tem, da nek projekt dejansko umestimo v prostor, izpolnimo vse okoljske in ostale zahteve in kljub temu to naredimo v realnem času, ne pa, da to traja leta in leta in da vsak, ki ima nek interes, vtika polena v kolesje zato, da se nekaj ne zgodi," je dejal premier. "V Državnem zboru je tudi obsežen predlog davčnih sprememb na podlagi katerih želimo ljudem zagotoviti večje plače, brez tega, da bi se povečalo stroške za podjetja, z nižjimi davki in nižjimi obremenitvami, še posebej za tiste z več znanja in z znanji, ki so bolj konkurenčna za to, da bo tudi takšna investicija in delovna mesta, ki jih ustvarjamo dejansko obdržala zaposlene z več znanja doma in da ne bo odločalo nekaj evrov manjših davkov ali večje plače takoj čez mejo," je dejal predsednik vlade in dodal, da je to namreč dvojna izguba za državo, zaradi česar se je vlada tega tudi lotila. "Če bo zadostna večina v Državnem zboru, bodo konec tega leta oziroma v začetku naslednjega leta vse plače zaposlenih v slovenskem gospodarstvu večje. Tiste, ki so sedaj primerljivo evropsko gledano še toliko bolj deprivilegirane pa še občutno večje, kar bo omogočilo tudi večjo konkurenčnost tudi Palome," je dejal premier. "Slovenija letos praznuje 30.letnico lastne državnosti in skupni rojstni dan. Največje darilo vsem nam ob tem rojstnem dnevu in prazniku je to, da delamo korake, ki večajo blaginjo slovenskega človeka," je poudaril predsednik vlade in dodal, da je edina realna osnova za povečanje blaginje gospodarska rast. "Več investiramo tam, kjer so realne potrebe, da smo inovativni, da varujemo ob tem okolje in da zagotavljamo dobra plačana delovna mesta," je izpostavil predsednik vlade. Ob zaključku nagovora je predsednik vlade vsem zaposlenim v Palomi in v holdingu zaželel čim višje plače, pa tudi čim več inovativnih idej, ki so realna osnova za povečanje dodane vrednoti, vodstvu pa je zaželel čim več zadovoljnih kupcev, poslovnih uspehov in še naprej veliko poguma pri nadaljnjih naložbah. Ob koncu slovesnosti je sledil simbolni prerez traku pred zagonom novega papirnega stroja, zbrani gostje pa so si ogledali tudi proizvodni obrat in nov papirni stroj, ki so ga z današnjo slovesnostjo predali svojemu namenu.

Tue, 8. Jun 2021 at 07:12

151 ogledov

Bilo je pred 30 leti. 8. junij 1991 Vrh NATA v Kobenhavnu z deklaracijo v podporo državam vzhodne in srednje Evrope
NATO je v teh dneh v Köbenhavnu razpravljal o jugoslovanski krizi. Predsednik vlade Lojze Peterle se je kljub vsemu dogajanju na domačem parketu trudil utrditi slovensko osamosvojitev v mednarodnem prostoru z obiskom v Rimu. Čedalje bolj sta se začeli kazati raznolikost in pluralnost domačega političnega in družbenega prostora. Vrh NATA v Köbenhavnu Zunanji ministri držav članic zveze NATO so na dvodnevnem zasedanju v Köbenhavnu podpisali deklaracijo v podporo državam vzhodne in srednje Evrope ter predlagali ukrepe, ki naj bi okrepili varnost v tem delu Evrope. Med temi ukrepi je bil tudi predlog za proučitev možnosti hitrega odzivanja na krize s posebnim poudarkom na Jugoslaviji. Generalni sekretar Manfred Wörner je dejal, da je »življenjski interes organizacije, da se demokracija in blagostanje razvijata v vseh državah vzhodne Evrope«. Ključen za nadaljnji odziv na jugoslovansko krizo je bil napovedani sestanek v Berlinu pozneje v juniju, na katerem naj bi na pobudo Velike Britanije proučili možnosti za hitro odzivanje na krize. Slovenska vlada v Rimu Predsednik vlade Lojze Peterle se je z močno delegacijo sestal s predsednikom italijanske vlade Giuliem Andreottijem. Predsednika vlade so spremljali guverner Narodne banke Slovenije France Arhar, svetovalec za ekonomska vprašanja Peter Pleskovič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat. Peterle je na novinarski konferenci v Rimu zagotovil, da gre pri obisku predvsem za to, da bi čim bolj izčrpno obvestili ustrezne resorje italijanske vlade o razmerah v Sloveniji, hkrati pa želi pridobiti od Italije zagotovilo, da bo Slovenijo glede mednarodnih pravic in dolžnosti štela za naslednico Jugoslavije na aktualnih področjih. Predvsem je bilo to ključno z vidika, da je Italija še vedno vztrajala pri ideji o nespremenljivosti zunanjih in notranjih meja Jugoslavije ter zagovarjala možno zvezo držav. Razgibano strankarsko in družbeno življenje Sobota, 8. junij, je poskrbela tudi za razgibano strankarsko in družbeno življenje. Ustanovljena sta bila Socialdemokratska unija (SDU) in podmladek Slovenskih krščanskih demokratov. SDU je postala ena od štirih strank v takratnem političnem prostoru, ki se je opredelila kot socialnodemokratska in hkrati kot levosredinska. Potrditev tega pa so v časniku Delo utemeljili s tem, da so na kongresu predvajali Internacionalo v klavirski izvedbi. Predsednik je postal sociolog Rastko Močnik, ki je v svojih člankih, zlasti v reviji Mladina, napadal in smešil Demos. Podpredsedniki so bili nekdanji visoki pripadniki nomenklature Nuša Kerševan, Andrej Cimerman in Živko Pregl ter člana Rado Bohinc in Jože Šlander. Na isti dan so pod geslom »Za domovino, za svobodo, za življenje« mladi člani SKD oblikovali podmladek te stranke in zaupali vlogo predsednika Petru Rebercu, ki je v svojem govoru dejal: »Živimo v času, ki je za Slovenijo odločilen, saj pričakujemo uresničitev davnih želja naših prednikov o samostojni državi, hkrati ko pospravljamo ostanke partijskega enoumja.« MKD je ob ustanovitvi štela približno 2000 članov. Na brestaniškem gradu je ob robu proslave v spomin dneva slovenskih izgnancev (7. junij) potekala ustanovitev Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Slavnostni govornik je bil predsednik Milan Kučan. V svojem govoru je, zanimivo, dejal: »Dramatična dogajanja, v katera smo potegnjeni, žal potrjujejo našo prastaro izkušnjo, da sovrag lahko pride s katere koli strani, da vloga okupatorja nikakor ni pridržana samo enim sosedom, ker se v spremenjenih zgodovinskih okoliščinah lahko pojavijo tudi z druge strani.« Slovensko ministrstvo za obrambo pridobiva dodatno vojaško opremo in orožje Koordinacijska skupina je spremljala aktivnosti JLA v vojašnicah po različnih krajih po Sloveniji, vzporedno si je prizadevala pridobiti dodatno vojaško opremo, orožje in strelivo za lastne obrambne sile. Nabornik JLA, ki je služil vojaški rok v Kranju in iz vojašnice pobegnil, je poslal vlogo za sprejem med nabornike v učnem centru TO v Pekrah.       vir: gov.si Avtor: Martin Nahtigal

Mon, 7. Jun 2021 at 06:37

207 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 7. junija 1991: Peterle in vladna ekipa v odgovoru na kritike ohranjajo osamosvojitveni optimizem
Še vedno je močno odmeval udarni neposredni nastop finančnega ministra Dušana Šešoka v skupščini. Premier Lojze Peterle je na radiu odgovoril na kritike, tudi tiste znotraj Demosa. Na dnevnem redu je bilo tudi občutljivo vprašanje nove slovenske zastave. Peterle odgovarja kritikom Po odločnih trditvah Dušana Šešoka, češ da se Slovenija čez slabe tri tedne ne bo mogla dejansko gospodarsko in finančno osamosvojiti, je 6. junija najprej grmelo na svetu Demosa, kjer so predstavniki Slovenske demokratične zveze (SDZ) zagrozili, da jih po 26. juniju morda ne bo več v njegovi vladi.  Lojze Peterle, ki se je isti dan z delegacijo odpravljal na pomemben obisk v Rim, je o očitkih spregovoril na radiu. Povedal je, da Šešokov nastop ni bil usklajen z vlado in da se je minister mestoma izrazil nekoliko nerodno. V bran je vzel delo svoje ekipe pri pripravi in koordinaciji osamosvojitvenih dejavnosti, ki naj bi potekalo povsem normalno. Zaželel si je, da bi se o morebitnih pomanjkljivostih pred pohodom v javnost pogovarjali znotraj vlade in Demosa. Izjava SDZ z grožnjo o izstopu iz vlade se mu je v tem okviru zdela celo kot 'nož v hrbet". Tovrstna čustvena oznaka je presenetila zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki se je kot predsednik stranke podpisal pod izjavo. Rupel je ocenil, da je izjava 'afirmativna in spodbujevalna', saj naj bi motivirala k še bolj zavzetemu delu.  Opozicijski prenovitelji bi tik pred osamosvojitvijo tehnično vlado in zvezdo v zastavi Levičarski opozicijski prenovitelji bi tik pred osamosvojitvijo tehnično vlado in zvezdo v zastavi Šešokovo stališče, da bo junijska osamosvojitev lahko samo simbolična in ne dejanska, je seveda dala veter v jadra tudi opoziciji. Stranka demokratične prenove (SDP), dedinja Zveze komunistov Slovenije, je v njej videla dokaz o popolni nesposobnosti vlade. Če so slednji vseskozi očitali slabo delo na gospodarskem področju, naj bi jasne besede člana vlade kazale, da je kabinet zelo malo postoril tudi na področju osamosvajanja, kar pa je bila glavna naloga kabineta. Predlog ključne opozicijske stranke je bil radikalen. Izvedbo osamosvojitve naj bi samo devetnajst dni pred rokom zaupali tehnični vladi strokovnjakov.  Ista stranka je bila glavna cokla na poti do nove zastave za novo državo. Kot je 7. junija izpostavil predsednik skupščine dr. France Bučar, je bilo kar nekaj možnosti, da bo neodvisno Slovenijo v samostojnost pospremila zastava z rdečo zvezdo njene socialistične predhodnice. Ker ni bilo drugačnega dogovora, je parlamentarnim strankam posredoval predlog, naj bo nova zastava tradicionalna slovenska trobojnica brez zvezde. V opoziciji predlogu niso nasprotovali liberalni demokrati, socialisti se (še) niso hoteli izreči, prenovitelji pa so bili proti in so vztrajali pri zvezdi. Za uveljavitev sprememb bi bila sicer potrebna dvotretjinska večina.  Zvezna vlada piše slovenski  1. junija 1991 je Peterletova vlada prejela tudi pismo Markovićevega zveznega kabineta. V njem je napovedoval obisk svoje delegacije v Ljubljani za 12. junija. Ob premierju Markoviću naj bi bili v njej tudi vidni Slovenci iz vlade, podpredsednik Živko Pregl, prometni minister Jože Slokar in namestnik obrambnega ministra Stane Brovet. Sicer pa je zvezna vlada vztrajala pri svoji običajni mantri, da je potrebno dogovor o prihodnosti federacije doseči v paketu in da mora Slovenija predvsem izpolnjevati finančne obveznosti do zvezne države vse do bridkega konca.  Da se v ozadju pripravlja tudi drugačna rešitev, je bilo razvidno iz premikov armadnih enot po Sloveniji. Tako je imel poveljnik 31. korpusa Mičo Delić sestanek s poveljniki garnizij in enot. Dogovarjali so se o možnostih organizacije daljšega bivanja v vojašnicah, o nujnosti preselitve orožja iz osrednjih skladišč v priročna in o potrebi po deponiranju potnih listov starešin v poveljstvu. Avtor: Aleš Maver vir: gov.si
Teme
sreda v sredo dr Matej Mertik AME ECM Maribor 8 znanstvena konferenca Za človeka gre

Zadnji komentarji

Tina Possnig :

12.05.2021 19:05

Hvala

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Dr. Matej Merklin: Konferenca o relevanci in znanosti v luči reševanja sedanjih in bodočih razvojnih izzivov v Evropi