SI
Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade
Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec.
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sobota, 1. avgust 2020 ob 14:48

Odpri galerijo

Danijel Krivec, foto Nova24tv

S poletjem spletni časopis V FOKUSU prinaša serijo daljših pogovorov, intervjujev z vidnimi obrazi slovenske politike, ki so v zadnjem obdobju pustili neizbrisen pečat na slovenski politični svceni. Eden teh je Danijel Krivec, poslanec SDS v DZ s severoprimorskega konca Slovenije. V parlamentu je na čelu največje poslanske skupine, ki zadnjih pet mesecev tvori ključno ogrodje desnosredinske vladne koalicije, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša.

Ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve.

Z drugo polovico julija se ponavadi pričenjajo parlamentarne počitnice. Verjamem, da ste si jih zaslužili, ker je bilo v zadnjih petih mesecih v Državnem zboru dogajanj za en poln štiriletni mandat.  Odstop PV Marjana Šarca, popoln fiasko levičarske koalicije, ki je svojo nesposobnost za ukrepanje skrila v "hraber" sestop z oblasti, pogajanja za sestavo nove desnosredinske koalicije in seveda epidemija novega koronavirusa, ki je ne le v državi, ampak na celotni zemeljski polobli obrnila življenje na glavo.

"Drži. Letošnja prva polovica leta nam je prinesla čas, ki ni primerljiv z ničemer v naši zgodovini. Predvsem je ta čas zaznamovala epidemija koronavirusa in popolna zaustavitev javnega življenja. Prvi val te epidemije smo z ukrepi, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, uspešno prebrodili, in to kljub ostremu nasprotovanju opozicije, ki ni v ničemer skušala pomagati, temveč ji je šlo zgolj za rušenje vlade. Glejte, povsod drugod po svetu so politiki v tem kriznem času stopili skupaj in sodelovali za zajezitev in omejitev širjenja virusa, pa tudi pri ukrepih, ki bi pomenili pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, samo Slovenija je nek unikum med državami, kjer leva stran politične sfere svoje ozke interese postavlja celo pred zdravje ljudi.

Sedaj živimo v času, ko koronavirus kroži med nami. Nepomembno je, ali rečemo, da gre za zadnjo fazo prvega vala epidemije, ali že za drugi val, bistveno je, da zadevo zaenkrat uspešno obvladujemo. Ker si težko predstavljam, da bi ponovno zaustavili celotno javno življenje, pa je toliko bolj pomembno, da upoštevamo priporočila in navodila NIJZ, da še vedno ohranjamo ustrezno distanco, nosimo maske, se v primeru, da se ne počutimo dobro, testiramo, in seveda gremo tudi v izolacijo. Mislim, da bo dober ukrep za zajezitev širjenja virusa aplikacija za sledenje okužbam #Ostani zdrav, ki bo ljudem prosto dostopna in dosegljiva brezplačno od druge polovice avgusta dalje.

Večkrat je slišati, da se bomo morali navaditi na novo normalnost. Mislim, da je temu res tako, dokler ne bo medicina našla ustreznega zdravila za ta virus.

Kar pa se tiče vašega vprašanja glede odstopa Marjana Šarca in oblikovanja koalicije pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, pa: ne upam si pomisliti na to, kako bi naš narod preživel zdravstveno krizo, če bi državo v času koronavirusne krize vodil Marjan Šarec, ali pa če bi v tem času imeli kampanjo za predčasne volitve."

Kako ste doživljali čas s pričetkom leta 2020, ko je bilo že več kot očitno, da je Covid 19 pred slovenskimi vrati. opozorila opozicije s SDS na čelu pa naletela na gluha ušesa.

"Poslanska skupina SDS je že v začetku leta, natančneje februarja močno opozarjala na to, da bo virus verjetno prišel tudi k nam in da potrebujemo ukrepe, preden bo prepozno. Zahtevali smo več sej odbora za zdravstvo, kjer pa nas je Šarčeva ekipa obtožila, da strašimo ljudi in sejemo paniko.

Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec je tudi zdravnikom govoril, da pretiravajo, da delajo paniko, se celo norčeval iz njih. Tedanja vlada ni želela sprejeti pravzaprav nobenih ukrepov. Spomnite se profesionalnega športnika Roka Marguča, ki se je samoiniciativno odpravil v karanteno, ker je prišel iz okuženega območja, saj so uradni predstavniki trdili, da je neustrezno, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz ogroženih območij ostajajo na bolniškem staležu.

Opozarjali smo tudi, da mejimo na Italijo, ki je postala žarišče okužb v Evropi, svetovali naj vladna ekipa vsaj odsvetuje potovanja v Italijo, kamor se v času februarskih zimskih počitnic napoti veliko Slovencev, a smo, tako kot ste ugotovili tudi sami, naleteli na gluha ušesa. Danes je jasno, da so prav te zimske počitnice bile vzrok vnosa virusa v našo državo.

Šarčevi so ves čas zagotavljali, da imajo državni načrt za epidemijo, potem pa smo ugotovili, da državnega načrta za tak virus ni ter da se sklicujejo na nek državni načrt za obvladovanje gripe izpred nekaj let."  

Kdaj je bilo jasno, da so Šarcu šteti dnevi? Ko je odstopil njegov minister za zdravje Šabeder ali že pri odhodu finančnega ministra?

  				Danijel Krivec, foto Nova24tv			Danijel Krivec, foto Nova24tv

"Manjšinska Šarčeva vlada bi, če ne bi imela na svoji strani že vse od začetka nadkoalicijske Levice, imela še krajši razpolovni čas. Ko je Levica odtegnila svojo podporo manjšinski koaliciji nekje konec preteklega leta in ko je v proceduro prišel Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister Bertoncelj in delno tudi zdravstveni minister Šabeder,  je vedno bolj postajalo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Ker sta torej kar dva ministra iz Šarčevih lastnih vrst tedanjemu predsedniku vlade odrekla podporo in sta želela odstopiti, je postalo jasno, da koalicija pravzaprav sploh ne deluje več. Tudi številne afere, ki so spremljale neposredno Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane Lepe N. v Sovi, do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi počel Šarec v sodelovanju z njegovim sekretarjem za nacionalno varnost Damirjem Črnčecem, so bile jasen opozorilni znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vlada je razpadla že mnogo pred dejanskim Šarčevim odstopom."

 

V SDS ste se verjetno po tehtnem premisleku odločili, da poskusite oblikovati desnosredinsko koalicijo. Kateri trenutek je bil prelomen?

"Drži. V stranki je bilo veliko razprav o tem, ali oblikovati koalicijo, ali pa morda vendarle ne bi bilo bolje takrat v tistem času oditi na predčasne volitve. Toda, ker smo v ospredje postavili blaginjo, zdravje in varnost ljudi ter državo, smo se soglasno odločili – tudi potem, ko so možnosti za sodelovanje jasno nakazali v drugih koalicijskih strankah – da oblikujemo koalicijo."

K sodelovanju so bile povabljene vse parlamentarne stranke, edini resen pozitiven odziv ste dobili od NSi, SMC in Desus?

"Tako je, vabilo za sodelovanje v novi koaliciji po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca, je bilo posredovano vsem parlamentarnim strankam. Torej tudi SAB, LMŠ, Levici, SD, SNS. Ostale stranke takrat v marcu pri pogovorih niso želele sodelovati in so povabilo odklonile. Ob tem bi želel dodati še nekaj – nekateri na levi glasno opozarjajo, da ta vlada ni legitimna, a ob tem pozabljajo, da je SDS zmagovalka volitev leta 2018. Torej je samo povolilni ponedeljek prišel kakšno leto in pol kasneje kot bi moral. Oblikovanje te koalicije je mogoče pripisati tudi močni volji in zavedanju predsednikov sedanjih koalicijskih strank, da je treba našo državo obrniti v drugačno smer, kot to, v katero je plula zadnjih 8 let pod levimi vladami."

V hipu, ko je bila vlada sestavljena in potrjena v DZ, se je pričelo njeno rušenje. Verjetno ste možnost, da se bo kaj takega dogajalo, vzeli v zakup s prevzemom oblasti.

"Seveda si nismo delali utvar, da bo lahko. Namreč že v času oblikovanja koalicije so bili poslanci SMC in DeSUS deležni ogromno pritiskov. Ne pozabimo, prvi tako imenovani protest proti koaliciji sovraštva, kjer so protestniki sami sejali sovraštvo, se je zgodil še pred podpisom koalicijske pogodbe. Vendar pa sem prepričan, da je koronavirusna kriza in vsi ti napadi, ki smo jim priče, sedaj pa res že na dnevni ravni, samo vezivo, ki to koalicijo še bolj krepi."

Na izbruh epidemije, ko so bila skladišča prazna, zdravstvene institucije nepripravljene na epidemijo širših razsežnosti, je vlada Janeza Janše odgovorila z učinkovitimi potezami, ki pa so v opozicijskih levičarskih strankah sprožile pravcati stampedo napadov, ki so bili tudi medijsko dobro podprti. Cilje rušenje vlade, četudi so se na tapeti znašli ministri Tonin, Počivavšek, Hojs, Pivčeva...

"Boljše kot vlada dela, ostrejši so napadi globoke države v medijski spregi nanjo in na posamezne koalicijske stranke. Vse skupaj deluje po znani Kučanovi sintagmi "najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična." Samo poglejte, kako zelo sta v medijih ves čas nenehno diskreditirana minister Zdravko Počivalšek in ministrica Aleksandra Pivec. Tudi ministru Hojsu ni prizanešeno. Pričakovati je, da se bodo na podoben način, lotili tudi drugih ministrov. Pravzaprav se zdi, kot da se proti tej koaliciji ves čas vodi neka specialna vojna, katere generatorji pa puščajo prstne odtise in so znani.

Včasih je obstajalo pravilo gentlemenskih 100 dni miru. Ta vlada ni imela miru niti 1 dan, kaj šele 100 dni. Vloženi sta bili že dve interpelaciji, minister Počivalšek je interpelacijo že prestal, ministra Hojsa še čaka, SD napoveduje ustavno obtožbo proti premierju, opozicija huronsko vpije, kaj vse, da je narobe v državi, vsak petek smo soočeni s protestniki, ki kršijo vladne odloke in ki so spodbujeni tudi s strani levega dela politične opcije, nekateri od vidnih politikov na teh protestih tudi aktivno sodelujejo...

V medijih nas strašijo, da živimo v totalitarizmu, diktaturi, da se kršijo človekove pravice in podobno, toda povejte mi, bi v diktaturi sploh lahko javno izrazili svoje mnenje tako kot ga izražajo petkovi protestniki? Bi v totalitarni državi pričakovali tako blago ukrepanje proti tem petkovim kršiteljem? Pretekli komunistični režim je bil totalitaren. Tam ste bili zaprti že za to, če ste izrekli zgolj šalo o Titu. Da ne govorimo o cenzuri, UDBI, ki je sledila svojim državljanom, političnih likvidacijah … Skratka, ko se govori o totalitarnosti, pričakujem, da se to ne govori nekaj na pamet, temveč da je to podkrepljeno s podatki. O totalitarizmu v naši državi pa predvsem govorijo tisti, katerih predniki so totalitarno oblast izvajali. To je hinavščina brez primere.

Nekomu je šlo res močno v nos, da ima vlada za svoje protikorona ukrepe dovolj močno podporo v DZ in kar je še "huje," bila je sposobna k sodelovanju pritegniti kompetentne obraze, ne glede na njihovo politično opredelitev, ker jim je bila na prvem mestu Slovenija in njeni prebivalci.

 

"Drži. Predsednik vlade je v času koronakrize k oblikovanju ukrepov povabil strokovnjake iz politično različnih krogov. Strokovno skupino za ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem je vodil dr. Matej Lahovnik, v njej so sodelovali mnogi slovenski ugledni ekonomisti in drugi strokovnjaki, ustanovljen je bil strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, tudi v času koronavirusne krize je opoziciji vlada posredovala zakonske protikorona pakete, deležna pa je bila razsutja osnutka zakonov v medijih, svojih pripomb in mnenj pa nikoli niso posredovali…

Na tem mestu bi si izposodil misel poslanske kolegice Monike Gregorčič iz SMC, ki je pravzaprav zelo dobro povzela stanje: " Je, pa res, da bi prejšnji premier, ko se je epidemija bližala, oziroma ko so razmere eskalirale, moral nekako uvidet, kaj nam preti in ustrezno reagirat, ampak žal imeli smo premierja, ki ni bil vešč ne strateškega razmišljanja, kaj šele kriznega upravljana. Jaz to obžalujem. To ni neka jedrska znanost. To se da naučiti. Je pa res, da tega na igralski akademiji in na srednji lesarski šoli, ne učijo. Dejstvo je tudi, da po bitki je lahko vsak general, ampak dezerter pač o tem ne more sodit."

Levičarska opozicija je zaradi svoje nemoči v poslanskih klopeh dogajanje preselila na ulice, pričela so se petkova kolesarjenja, ki naj bi pritegnila kritično maso ljudi, s katero bi Janševo vlado prisilili k odstopu.

 "Sliši se, da so protestniki plačani in da bodo kolesarili ter protestirali, dokler bodo plačani.

Kar se tiče samih protestov pa tole. Strinjam se s predsednikom vlade, da smo demokratična država in da je vsako zborovanje zagotovljeno z ustavo. Dokler je zborovanje dostojno, mislim, da ni nikogar, ki bi temu načinu izražanja odrekel podporo.

Problem pa je, ker na teh protestih grozijo, izvajajo "performanse" na meji spodobnega in ker s svojim združevanjem povečujejo možnost okužb s koronavirusom."

 

Dominantni mediji praktično niso izbirali sredstev za diskreditacijo posameznih ministrov in predsednika vlade, pri čemer sta prednjačila nacionalna RTV in POP TV.

"Res je. Dominantni mediji so postavili vlado Marjana Šarca, ki jo je nato s tem, da je vrgel puško v koruzo, razdrl. Ne vem, če ste opazili "medene tedne" med vlado Marjana Šarca in mediji v času njegove vladavine? Pravzaprav leto in pol njegove vladavine drugega, kot hvalisanja njegove vlade nismo slišali, pa ne govorim samo o izjavi, da je Marjan Šarec Luka Dončić slovenske politike. Se morda spomnite vsaj kakšnega kritičnega članka o Marjanu Šarcu s strani dominantnih medijev? Mislim, da bi nek tak članek ali prispevek iskali z lučjo pri belem dnevu. Edini, ki je razkrival afere Šarčeve vlade, je bil Bojan Požar, ki je bil nato v nekem trenutku tudi deležen napadov svojih novinarskih kolegov."

Ob vseh polenih, v petih mesecih zmetanih pod noge desnosredinske koalicije, je parlamentarno proceduro preživelo kar nekaj paketov protikorona intervencijskih zakonov. Kako so potekala pogajanja, usklajevanja med poslanskimi skupinami? Kako se je na ponujen dialog odzivala levičarska opozicija?

"V državnem zboru so usklajevanja med koalicijskimi poslanskimi skupinami potekala praktično na dnevni ravni. Prvi protikorona paketi so se poskušali uskladiti tudi z opozicijo, vendar na žalost brez uspeha, osnutke kot delovno gradivo so izkoriščali za napade in diskreditacijo predlaganih rešitev. Koalicijske poslanske skupine smo podpisale tudi protokol o medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju zakonskih rešitev in drugih odprtih vprašanj. Ta protokol zavezuje tudi razmerja in način dela z ministerstvi ter vlado.

Na tedenskih sestankih vodij poslanskih skupin pa redno obravnavamo najbolj aktualne teme in sprejmemo tudi konkretne usmeritve in sklepe.

Ves ta čas so potekali tudi razgovori o boljšem sodelovanju z opozicijo, ponujen jim je bil konkreten predlog za sodelovanje, vendar ga niso, razen SNS želeli podpisati."

 

Javnomnenjske ankete kažejo, da vladnim ukrepom zaupa vse več slovenskih državljanov, podobno pa se odziva tudi tuja strokovna javnost, ki nas uvršča med "zmagovalce" spopada s Covid 19.

"Slovenija se je uspešno spopadla s koronakrizo, mednarodni finančni krogi zelo pozitivno ocenjujejo ukrepanje slovenske vlade za zajezitev epidemije in zagotovitev socialne stabilnosti ter ukrepe za gospodarsko okrevanje. Slovenija tako po indeksu odziva na Covid-19 zaseda izjemno 7. mesto. Povpraševanje po slovenskih obveznicah se je povečalo, in to predvsem zaradi ukrepov za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje investicij, ki v finančnih krogih uživajo zaupanje. Če k temu dodamo še nedavni uspeh pogajalske ekipe predsednika vlade Janeza Janše v Bruslju, ko je Sloveniji priborila 10.5 milijard evrov sredstev, potem je jasno, da je bes in srd globoke države in tistih, ki jim Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, res velik. Slovenija končno tudi na mednarodnem parketu postaja zaupanja vredna država in kredibilen partner in tudi to gre žal, nerazumljivo, mnogim v nos."

 

Epidemije uradno ni več, vendar podatki NIJZ dnevno opozarjajo, da nismo dovolj resni in dosledni pri uresničevanju preventivnih ukrepov. Skoraj dnevno se pojavljajo nova mini žarišča. Širši obseg nam lahko prinese dopustniški čas, brezbrižnost dopustovanja pri sosedih...kakšna je verjetnost, da se z jesenjo soočimo z drugim valom epidemije?

 

"Slepili bi se, če bi rekli, da v jeseni koronavirusa ne bo več med nami. Pomembno pa je, kako se bomo nanj v jeseni odzvali. Z aplikacijo, z ukrepi, z državnim načrtom, ki ga je sedaj pripravila vlada, z vsemi izkušnjami ob prvem valu epidemije, pa se jeseni ne glede na to, kakšna bo, ne bojim. Menim namreč, da bomo kot država na drugi val mnogo bolje pripravljeni kot je to bilo ob prvem valu, ko je Šarčeva ekipa Janševo vlado pustila pravzaprav golo in boso na vseh področjih (od zaščitne opreme, do ukrepov, ki jih je treba sprejeti, spisati, …)."

 

Kako boste vi preživeli dopust, doma, v Sloveniji, ali bo čez poletje še vedno obilo dela v DZ, morda tudi kakšna izredna seja?

"Večino dopusta bom preživel v domačem okolju saj je Posočje neizmeren zaklad čudovitih doživetij. Kar nekaj »odprtih« stvari je ostalo za postoriti tudi doma in bo ta dopust  koristno izrabljen.

Verjamem, da izrednih sej DZ ne bo in mi bo ostal tudi čas za kašen krajši obisk slovenskih toplic."

Hvala lepa za pogovor in ostanite zdravi.

"Hvala tudi vam in tudi vašim bralcem želim prijeten oddih ter veliko zdravja."

Boris Cipot

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Jan 2021 at 05:58

0 ogledov

Gospodarski minister Počivalšek v ZAE: Bilateralni pogovori zaokroženi s predlogom izvedbe virtualne konference z ZAE
Minister Zdravko Počivalšek se je včeraj popoldne, drugi dan uradnega obiska v Združenih arabskih emiratih (ZAE) sestal z državno ministrico za mednarodne zadeve ZAE in izvršno direktorico svetovne razstave Reem Ebraih Al Hashimy. Strinjala sta se, da je Expo 2020 odlična platforma za krepitev gospodarskega sodelovanja med obema državama, ki bo zagotovo obrodilo dobre poslovne sadove. Izjemno sem zadovoljen, da se uresničujejo načrti, ki smo jih zastavili v 2016. Naše izvozne napore bomo tako kronali na dosedaj največjem svetovnem dogodku @expo2020dubai, vstopni točki za nova sodelovanja. Naša zelena oaza bo zagotovo pritegnila veliko pogledov in pozornosti. pic.twitter.com/T0eeQQ9Hfc — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 26, 2021 Ministrica je izpostavila, da je Expo priložnost za Slovenijo, da se predstavi v luči trajnostnega in inovativnega razvoja ter da še naprej krepimo svojo prepoznavnost v tej smeri, saj bo gradnik naše prihodnosti. Z željo, da se čim bolj maksimizira gospodarsko sodelovanje in trgovinsko izmenjavo med državama, sta se ministra dogovorila za organizacijo bilateralne virtualne konference že v prihodnjih mesecih, z vključitvijo javnih agencij na obeh straneh in vseh reprezentativnih zbornic, s predstavitvijo potencialnih slovenskih izdelkov, ki bi bili zanimivi za ZAE. To bi še dodatno okrepilo naše odnose v smeri povečanja trgovinske izmenjave in iskanja investicijskih priložnosti na več področjih, z izpostavitvijo agriculture, farmacevtske in visoko-tehnološke industrije. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je včeraj v okviru uradnega obiska v Združenih arabskih emiratih (ZAE) slovesno v upravljanje prevzel paviljon Slovenije na prizorišču svetovne razstave Expo 2020. Kot je ob prevzemu dejal Počivalšek, “bo Slovenija na Expu pokazala znanje, inovativnost in energijo” Ministrica je posebej izrazila navdušenje nad slovenskim pavilijonom, saj pooseblja zeleni pristop, ki ga tudi sama močno podpira in verjame, da bo v prihodnosti vse bolj spodbujan in tudi donosen. V razstavnem prostoru Slovenije vidi priložnost, da poletimo še višje in si želi, da bi čimprej uspeli najti kakšen vzajemni investicijski projekt, morda že med samim Expom 2020. Minister @PocivalsekZ na dogodku v slovenskem paviljonu na #Expo2020 v Dubaju: Na Expu ne šteje velikost države, šteje moč njenih idej https://t.co/ErQ3kDqdJR #ExpoSlovenia #expo2020dubai #ifeelslovenia @MGRTgov @tourism_slo @SloveniaInfo pic.twitter.com/Om881gyyYD — Expo Slovenia (@ExpoSlovenia) January 26, 2021 Minister Počivalšek je posebej izpostavil tudi sodelovanje na področju turizma, kjer prepoznava velik potencial za sodelovanje, saj utegne biti Slovenija s svojo neokrnjeno naravo, ugodnimi podnebnimi razmerami, veliko vode, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi ter bogato kulinariko, izredno zanimiva destinacija za skoraj 10 milijonsko populacijo ZAE.

Tue, 26. Jan 2021 at 20:34

90 ogledov

VIDEO: Lenart lani decembra po 30 letih vnovič dobil status mesta
Statistika pravi, da imamo v Sloveniji 11 mestnih občin in 67 krajev, ki imajo status mesta. Kar nekaj jih je, Ptuj, Škofja Loka, Metlika, Radovljica, Izola, Brežice, ki imajo mestne pravice še iz časov zgodnjega srednjega veka, 17 krajev pa je status mesta pridobilo šele v samostojni Sloveniji. Zadnja dva kraja, Zreče in Lenart sta se družini slovenskih mest pridružila šele 23. decembra lani. Lenarčani so ssicer nekaj desetletij mislili, da so meščani. V socialistični Jugoslaviji jim je bil status mesta prvič dodeljen 29. novembra 1989, ko jim je to na posebni svečanosti sporočil takratni predsednik Skupščine socialistične republike Slovenije Miran Potrč. Ker pa je bil nekdo, ali v Ljubljani ali v Lenartu površen, sklep o novem mestnem Lenarta pozabili objaviti v takratnem Uradnem listu SR Slovenije, zato se, gledano formalno, status Lenarta ni spremenil. Vseeno so Lenarčani živeli v veri, da so meščani, pravi sedanji župan Janez Kramberger, ki se dobro spominja takratnih dogajanj. VIDEO:  Mag. Janez Kramberger, župan Lenarta

Tue, 26. Jan 2021 at 19:18

122 ogledov

VIDEO: Gibanje Povežimo Slovenijo se bo zavzemalo za Slovenijo, kakršno smo si zamišljali pred 30 leti
Pobudniki gibanja Prebudimo Slovenijo. Z današnjim dnem je Slovenija bogatejša še za en politični subjekt, gibanje Povežimo Slovenijo. Gre za povezavo strank, skupin, lokalnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov, ki jim je cilj sodelovanje in povezovanje vseh dobro mislečih ljudi, ne glede na ideološke in druge razlike.  Na današnji predstavitveni tiskovni konferenci so predstavniki strank in gibanj ter pobudnica in koordinatorica gibanja dr. Nada Pavšer predstavili namen in cilje gibanja. Gibanju se je pridružilo večje število strank, skupin, lokalnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov, ki bi naj združile moči tudi kot skupna lista za parlamentarne volitve 2022.  Gibanju Povežimo Slovenijo so se pridružili: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Stranka modernega centra, Kanglerjeva Nova ljudska stranka, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana, nekdanji ustavni sodnik in diplomat dr. Ernest Petrič, predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh, predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik, glasbenik Oto Pestner, športnica Lucija Polavder, dr. Luj Šprohar...ker gre za odprto asociacijo, pričakujejo, da se jim bo v prihodnje pridružil še kdo. Njihovo sporočilo je povsem jasno: "Cilj je uspeti na volitvah in tako dobiti možnost oblikovati tako Slovenijo, kakršno smo si zamišljali pred 30 leti in smo se zato skoraj enotno opredelili. Za gibanje je pot do cilja enako pomembna kot sam cilj,” je sporočilo danes oblikovanega Gibanja Povežimo Slovenijo. V kratkem bodo tudi ponudili obraz potencialnega mandatarja za sestavo vlade, kot neformalna koalicija pa bodo delovali tudi po parlamentarnih volitvah 2022.VIDEO: Tiskovna konferenca Gibanja Povežimo Slovenijo:

Tue, 26. Jan 2021 at 11:46

313 ogledov

Covid 19: Znova opažen trend poslabšanja epidemioloških razmer
Včeraj je bilo v Sloveniji opravljenih 4.700 PCR-testov, s katerimi so potrdili 1.149 novih okužb, in 30.392 hitrih testov, s katerimi so potrdili 503 okužbe. Po podatkih Covid-19 Sledilnika  je bilo včeraj skupno 1.652 novih okužb z novim koronavirusom. Trend obolelosti s koronavirusom v  na dan 25. 1. 2021 (00:00-24:00): - Št. testiranj: 35092- Št. pozitivnih: 1652 (4,7 %)- Št. hospitaliziranih: 1157- Št. oseb na intenzivni negi: 192- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 91- Št. umrlih: 27@NIJZ_pr @MinZdravje pic.twitter.com/nZwm1UGYyN — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 26, 2021 Delež pozitivnih PCR-testov je znašal 24,4 odstotka, pri hitrih testih pa sta bila pozitivna 1,7 odstotka. Število aktivno okuženih se je zmanjšalo in zdaj znaša 18.115. Umrlo je 27 covidnih bolnikov, skupaj že 3.406. V bolnišnicah je včeraj umrlo 25 ljudi, še dve osebi pa v domu za starejše. Ministrica @DrKustec: Dragi otroci, dobrodošli nazaj v vrtce, učenke in učenci pa dobrodošli v šolskih klopeh. Skupaj z vašimi vzgojiteljicami in vzgojitelji ter učiteljicami in učitelji se vsi skupaj potrudimo in prizadevajmo, da boste v vrtcih in šolah ostali ves čas. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 26, 2021 V bolnišnicah se število covid bolnikov znižuje Po včerajšnjih podatkih se v slovenskih bolnišnicah zdravi 1.157 covidnih bolnikov (16 manj kot včeraj zjutraj), intenzivno terapijo jih potrebovalo 192. Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 100 pacientov, skupaj je bilo iz bolnišnic odpuščenih 91 pacientov. 7 regij je glede na včerajšnje podatke rdečih (Osrednjeslovenska, Podravska, Savinjska, Gorenjska, Pomurska, Primorsko-notranjska in Koroška. Med njimi je negativni trend opaziti v Savinjski in Gorenjski regiji. pic.twitter.com/Di4IlXasCc — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 26, 2021 Sedem regij je glede na včerajšnje podatke rdečih: osrednjeslovenska, podravska, savinjska, gorenjska, pomurska, primorsko-notranjska in koroška. Med njimi je negativen trend opaziti v savinjski in gorenjski regiji. Med črnimi regijami je opaziti pozitiven trend pri posavski in zasavski regiji ter v jugovzhodni Sloveniji. 

Tue, 26. Jan 2021 at 08:49

224 ogledov

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek: Emirati predstavljajo trg priložnosti za naša izvozna podjetja
Minister Zdravko Počivalšek se je sestal s članom kabineta in ministrom za gospodarstvo Združenih arabskih emiratov (ZAE) Abdullom Bin Touqom Al Marrijem. ZAE namreč predstavljajo trg priložnosti, kjer se z ukrepi poskuša dosegati diverzifikacija in dekoncentracija izvoza, zato si Slovenija prizadeva za krepitev odnosov in smiselno povečanje aktivnosti med obema državama. Srečal sem se z ministrom za gospodarstvo  Abdullom Bin Touqom Al Marrijem, saj njihov trg predstavlja priložnost za naša izvozna podjetja, predvsem s področja visokih tehnologij. Dogovorila sva se za okrepitev sodelovanja tudi na področju investicij in tehnologij varne hrane. pic.twitter.com/cJhRsOx9ad — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 26, 2021 Minister Zdravko Počivalšek je uvodoma predstavil obseg trgovinske menjave blaga in storitev med obema državama, ki se je povečala za 4,7 odstotka in znaša 118,9 milijonov evrov. V prvih desetih mesecih lanskega leta smo beležili celo 5,6-odstotno rast pri trgovanju z blagom, v skupnem obsegu 70,7 milijonov evrov, od tega je izvoz predstavljal 68,6 milijonov evrov. “Zavedamo se, da je predstavitev države in zavedanje njenih vrednosti ključno za vzpostavitev boljših bilateralnih povezav, odnosov in načinov sodelovanja. S tem namenom sodelujemo tudi na Expu 2020, ki je s slovesom rekordnega dogodka že pritegnil pozornost svetovne javnosti. Za Slovenijo je izrednega pomena, da smo del družine držav, ki razumejo pomembnost in namembnost tega pompoznega dogodka”, je dejal minister Počivalšek. S predstavniki podjetij v Dubajuo raznolikosti trga v ZAE  in odprtih priložnostih za naša izvozna podjetja. Slovenija nima letalonosilke, ima pa naše podjetnike, v katere verjamem, in predvsem v to, da lahko svetu skupaj pokažemo naše znanje, inovativnost in energijo. pic.twitter.com/PCj1MwYAdU — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 25, 2021 Okrepitev meddržavnega gospodarskega sodelovanja je pomembno tudi z vidika okrevanja po pandemiji covid-1, za kar je Slovenija že pripravila zelo obsežen program pomoči in investicij v gospodarstvo, ki sočasno zahteva tudi odpiranje novih vrat in poslovnih priložnosti za naša podjetja v tujini. “Epidemijo covid-19 vidimo kot priložnost za krepitev odnosov med državama, še posebej na področju zelenega gospodarstva in digitalizacije, ki določata tudi smernice prihodnjega razvoja Slovenije”, je še dodal minister. Prepričan sem, da bodo naši pogovori z , kot tudi številne aktivnosti, ki bodo potekale v okviru slovenskega pavilijona @expo2020dubai, pomembno okrepile odnose med državama in s tem postavile še boljše temelje za sodelovanje na poslovnem področju. https://t.co/c8z5VtzjAs — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 25, 2021 Minister Abdull Bin Touq Al Marri je poudaril, da vidi več priložnosti za sodelovanje s Slovenijo, predvsem na področju visokih tehnologij, investicij in tehnologij hitre hrane. Poudaril je, da so sprejeli tudi zakonodajo, ki tujim podjetjem omogoča 100-odstotno lastništvo podjetij v ZAE, s čimer so naredili velik korak naprej, saj to prej ni bilo mogoče. Ministra sta se dogovorila, da bo Spirit Slovenija, skupaj z našim veleposlaništvom, pripravil in posredoval tudi seznam z informacijami različnih investicijskih priložnosti v Sloveniji. Ob koncu je minister ZAE še poudaril, da so zelo optimistični glede udeležbe na Expu 2020, saj dnevno cepijo že okoli 20.000 oseb, zato so prepričani v uspešnost in varnost izvedbe Expa. Izjemno sem zadovoljen, da se uresničujejo načrti, ki smo jih zastavili v 2016. Naše izvozne napore bomo tako kronali na dosedaj največjem svetovnem dogodku @expo2020dubai, vstopni točki za nova sodelovanja. Naša zelena oaza bo zagotovo pritegnila veliko pogledov in pozornosti. pic.twitter.com/T0eeQQ9Hfc — Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) January 26, 2021

Mon, 25. Jan 2021 at 19:59

200 ogledov

Prešernovo nagrado 2021 za življenjsko delo prejmeta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič.
Znani so prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2021. [ZNANI PREJEMNIKI PREŠERNOVIH NAGRAD IN NAGRAD PREŠERNOVEGA SKLADA LETA 2021]V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado leta 2021 pisatelj Feri LAINŠČEK in arhitekt Marko MUŠIČ.O vseh prejemnikih: https://t.co/ocygbSG7eL. pic.twitter.com/7eD0ptiPPV — Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) December 3, 2020 V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado za življenjsko delo pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Nagrado Prešernovega sklada leta 2021 prejmejo naslednji ustvarjalci: pesnik Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, gledališki režiser Tomi Janežič za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih, režiser in scenarist Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Sandi (Aleksander) Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj in arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež. Upravni odbor Prešernovega sklada sestavljajo: predsednik izredni član SAZU dr. Jožef Muhovič, akad. slikar, likovni teoretik, dr. filozofije, univ. profesor, podpredsednica Bernarda Fink Inzko, mezzosopranistka, koncertna in operna pevka, ter člani: dr. Rok Andres, dramaturg, scenarist in gledališki kritik, Lovrenc Blaž Arnič, dirigent in glasbeni pedagog, Marko Cotič, arhitekt in publicist, Barbara Drnač, plesalka, koreografinja, televizijska voditeljica, ddr. Igor Grdina, zgodovinar, literarni zgodovinar, libretist, znanstveni svetnik, Katarina Klančnik Kocutar, dramaturginja, novinarka, direktorica mariborskega Lutkovnega gledališča, Mateja Komel Snoj, komparativistka, lektorica, prevajalka, akademik dr. Janko Kos, književni teoretik, literarni komparativist, zgodovinar in kritik, upokojeni univ. profesor, Ženja Leiler Kos, dolgoletna novinarka, nekdanja direktorica direktorata za medije pri Ministrstvu za kulturo, aktualna direktorica Slovenske kinoteke, dr. Jože Možina, zgodovinar, avtor dokumentarnih filmov, sociolog, publicist, novinar, Jurij Paljk, pesnik, pisatelj, novinar, odgovorni urednik slovenskega tednika Novi glas v Italiji, dr. Robert Simonišek, umetnostni zgodovinar, pesnik, literarni kritik in pisatelj, ter dr. Sonja Weiss, klasična filologinja, prevajalka, univ. profesorica. Prešernova nagrada se lahko podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.  
Teme
Danijel Krivec Intervju sds poslanec dz

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Danijel Krivec: Kučanova sintagma, najprej diskreditacija, nato likvidacija, tudi fizična, recept za rušenje 3. Janševe vlade