SI
Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sreda, 2. september 2020 ob 11:21

Odpri galerijo

Predsednik vlade Janez Janša je v daljšem intervjuju za madžarski tednik Figyelo, ki je izšel pretekli četrtek, spregovoril o spopadu Slovenije s koronavirusno krizo, o ukrepih, ki jih je vlada sprejela za okrevanja gospodarstva in o nadaljnjih vladnih načrtih. Govora je bilo tudi o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo ter o evropski prihodnosti.

V nadaljevanju objavljamo prevod celotnega intervjuja:

Prejšnji mesec ste na videokonferenci »Sklada meščanske Madžarske« (Polgári Magyarországért Alapítvány) kot tri največje izzive EU označili: korona virus (Covid), kibernetične napade in demografijo. Obravnavajmo jih po vrsti.

Koronavirusna kriza nas je, tako Slovenijo kot Evropo pa tudi svet, doletela nepripravljene. Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, zapiranjem meja, policijsko uro in drugimi ukrepi v marcu in aprilu videti kot iz srednjega veka. Tudi sedaj še nismo v obdobju po COVID-19 krizi, temveč smo v času, ko rešujemo ekonomske posledice pandemije. Sklad za okrevanje, ki ga predlaga Evropska komisija, je dober odgovor na izzive soočanja s posledicami koronavirusne krize, intenzivno se išče tudi cepivo ali zdravilo za to bolezen. Dokler tega nimamo, je rešitev pred ponovnimi drastičnimi ukrepi oziroma lock downom iz začetkov pandemije, aplikacija za sledenje okužbam.

Naslednji večji izziv so kibernetski napadi, ki imajo lahko za posledico velike finančne kot tudi druge negativne posledice. Njihova uporaba v polnem obsegu s strani nekaterih držav pa lahko v razvitih državah povzroči posledice, ki so blizu tistim ob uporabi jedrskega orožja. Prav zato smo sopredsedujočima za predsedovanje Svetu EU, Nemčiji in Portugalski, predlagali, da se prioritetno pripravi načrt, kako se na evropski ravni boriti proti množičnim kibernetskim napadom. (Tretji član je Slovenija, ki bo od julija 2021 predsedovala uniji – ur.)

Glavni strateški izziv za EU pa je v tem trenutku in v prihodnosti gotovo demografija. Vsi kazalniki kažejo, da se evropsko prebivalstvo pospešeno stara in veliko držav že vlaga ustrezne napore v sprejemanje ukrepov, ki bi to krivuljo staranja prebivalstva upočasnili. V tem pogledu potrebujemo spremenjene pokojninske sisteme, za višjo nataliteto spodbudne družinske politike, in številne druge, za demografske izzive prave ukrepe.

Slovenska vlada je zelo uspešno kljubovala epidemiji, bila je prva evropska država, ki je ukinila stroge varnostne ukrepe in je znova zagnala gospodarstvo. Koliko sredstev je vaša vlada mobilizirala za zaustavitev epidemije in za pomoč gospodarstvu?

Vlada je sprejela štiri zakonske svežnje ukrepov (koronapaketi) za zaustavitev epidemije COVID-19 in za pomoč državljanom ter gospodarstvu, vrednost katerih je več kot 6 milijard evrov (skoraj 2100 milijarda forintov). S sprejetimi ukrepi smo naslovili uspešno in učinkovito reševanje življenj, zdravja in ohranjanja vitalnih kapacitet države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost, kultura in druge. Zaradi ukrepov je Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije.

V kateri veji gospodarstva vidite ta čas največje težave? Koliko delovnih mest vam je uspelo ohraniti, kakšni so trenutni trendi nezaposlenosti?

Največje težave je epidemija povzročila v turizmu, ki ima visoke multiplikativne učinke na druge gospodarske panoge in kmetijstvu (prodaja kmetijskih pridelkov). Z veliko težavami se soočajo v storitvenih dejavnostih (gostinstvo, trgovina na drobno) in v predelovalnih dejavnostih, kjer so največji upad zabeležile dejavnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Vseeno pa je vladi s prvimi tremi koronapaketi uspelo ohraniti okoli 260.000 delovnih mest in finančno pomagati 1,3 milijona državljanom. Z uvedbo turističnih bonov smo spodbudili povpraševanje na strani domačih turistov, kar je oživilo slovenski turizem in ohranilo številna delovna mesta v tej panogi. (odrasli s stalnim prebivališčem prejemajo od države bon v vrednosti 200 EUR, otroci pa 50 EUR - ur.)

Kar se tiče trendov nezaposlenosti, pričakujemo v drugi polovici leta stabilizacijo gospodarskih razmer in s tem tudi umiritev razmer na trgu dela. (stopnja je trenutno 9,6 %, za 1,6 odstotno točko višja kot v začetku pandemije – ur.)

Ali boste lahko zadržali višino plač, življenjski standard? (Med državami bivšega socialističnega bloka ima Slovenija najvišje plače (povprečno neto 1175 EUR, približno 410 tisoč forintov), pokojnine (povprečno 665 EUR), in tudi GDP na osebo.

Vladni ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu so namenjeni ohranitvi blaginje in življenjskega standarda ljudi po krizi. V času po epidemiji pričakujemo, da se bosta, zahvaljujoč tem ukrepom, blaginja in življenjski standard ljudi zvišala nad ravnjo pred epidemijo. Posebno pozornost smo namenili najranljivejšim skupinam ljudi, kot so upokojenci, študenti in prejemniki socialnih pomoči. Vsekakor pa so najpomembnejši ukrepi za ohranitev ustvarjalnih kapacitet gospodarstva.

Kakšni so vaši gospodarski načrti? Mnogi omenjajo slovenski »New Deal«. Iz česa je to sestavljeno?

Temeljni namen slovenskega »New Deala«, kot ste ga poimenovali, je, da se pospešijo naložbeni projekti, ki bolj ali manj stojijo zaradi birokratskih ovir. Vladni ukrepi za debirokratizacijo so sporočilo gospodarstvu, da so naložbe dobrodošle. Slovenska vlada vidi trenutno krizo tudi kot priložnost, da se preko izvajanja nove strategije industrijske politike podpre prenovo in posodabljanje slovenskega gospodarstva v smeri digitalizacije, zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva.

Kateri scenarij predvidevate pri izhodu iz gospodarske krize: hitro okrevanje, krizo, ki bo potekala še v naslednjem letu, ali celo na bolj dolgotrajen proces?

Glede rasti slovenskega GDP smo optimistični. Sprejete vladne ukrepe oziroma pakete ukrepov je Evropska komisija v svoji zadnji napovedi ocenila pozitivno in Sloveniji napoveduje hitro okrevanje. Tudi bonitetna hiša Standard & Poor's (S & P) je potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije pri AA- s trendom stabilnosti. Obeti so torej stabilni, Slovenija pa je v dobrem položaju za spopadanje z negativnimi posledicami pandemije. Seveda pa se položaj lahko radikalno spremeni, če bomo deležni udara drugega vala epidemije. Zaenkrat je to naša največja skrb.

Ali bo pandemija korona virusa spremenila globalni trg? Kaj menite, v kakšni panogi se lahko okrepi vloga lokalnega sodelovanja v Evropi, še posebej v srednji-vzhodni Evropi?

Pandemija koronavirusa zagotovo spreminja globalni trg. Vloga lokalnega, bolje rečeno regionalnega sodelovanja v Evropi se bo okrepila predvsem na področjih, kot so oskrba in logistika s kritičnimi s prehrambenimi, energetskimi in medicinskimi proizvodi in storitvami.

Pandemija pa je odprla vprašanja o tem, katero proizvodnjo (predvsem strateških dobrin) je potrebno (ponovno) vzpostaviti v matični državi oziroma kako skrajšati dobavne verige in s tem zmanjšati tveganja motenj v dobavi. 

Kje vidite možnosti madžarske udeležbe v investicijah in programih v Sloveniji?

Na seznam najpomembnejših investicij, ki so ključne za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, je uvrščena izgradnja Potniškega centra Ljubljana, ki bo obsegal nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nove avtobusne postaje in komercialnega dela, pri katerem bo v komercialni del investiral madžarski zasebni investitor v višini 250 mio EUR.

Sodelovanje med državama vidimo tudi pri novogradnji železniške infrastrukture nasploh in na mejnem območju med krajema Rédics (Madžarska) in Beltinci, čezmejnih povezavah javnega potniškega prometa, vključitvi v javno zasebno partnerstvo pri prostorski širitvi ali posodobitvi mariborskega letališča, itd. Ob smernicah spodbujanja aktivne in trajne mobilnosti pa tudi meddržavne kolesarske povezave in vzpostavitev nizko emisijskih koridorjev.

Kaj pričakujete glede slovensko-madžarskega gospodarskega in političnega sodelovanja v prihodnje?

Madžarska že sedaj zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije. Pričakujem, da se bo blagovna menjava med državama še povečevala in da bo Madžarska v prihodnje še pomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije.

Posebej bi omenil turizem, kjer Madžarsko uvrščamo med pomembnejše in perspektivne turistične trge. V zadnjih letih obisk iz Madžarske konstantno narašča. Prepričan sem, da se bodo gospodarske vezi z Madžarsko še krepile tudi z novimi oblikami sodelovanja, s poudarkom na področju investicij, digitalizacije, turizma in skupnega sodelovanja na tretjih trgih.

Podobni obeti veljajo tudi za prihodnost političnih odnosov. Slovenija in Madžarska imata dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikujeta redni politični dialog ter razvejano sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa. Slovenijo in Madžarsko povezuje tudi članstvo v EU in zvezi NATO. V našem skupnem interesu je vitalna, uspešna, gospodarsko močna in varna EU ter učinkovito zagotavljanje kolektivne obrambe v zavezništvu. Državi podpirata evroatlantsko prihodnost in integracijo držav Zahodnega Balkana.

Kljub temu, da slovenska ustava zagotavlja avtohtonim manjšinam visoko raven manjšinskih pravice, se število pripadnikov italijanske in tudi madžarske narodne skupnosti močno zmanjšuje. Predstavniki manjšin menijo, da je velika vrzel med uveljavljanjem manjšinskih pravic »de jure in de facto«. Kaj je možno storiti na tem področju? V primeru madžarske skupnosti je ena večjih težav tudi odseljevanje zaradi razmeroma slabega gospodarskega stanja na dvojezičnem območju, oziroma v celotnem Pomurju.

Slovenska ustava res zagotavlja visoko raven zaščite pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. V praksi je to zahteven in odgovoren proces, ki pa je občutljiv proces uveljavljanja pravic v veliki meri odvisen od vsakokratne vlade. Julija sem s poslancema narodnosti, Ferencem Horvathom, poslancem madžarske narodne skupnosti, in Felicejem Žižo, poslancem italijanske narodne skupnosti, podpisal poseben sporazum, ki presega to mandatno obdobje in natančno določa projekte in naloge, ki bodo izvedeni na območju, kjer živita obe narodnosti. Vsi projekti so tudi finančno ovrednoteni, pomembno pa je, da so za vlado zavezujoči. Računamo, da bomo tako pomembno pripomogli k odpravi problema, ki ga omenjate. Radi bi spodbujali gospodarski razvoj obeh narodnih skupnosti. Prizadevali si bomo za nadaljnje celovito spremljanje in dosledno uveljavljanje javne rabe italijanskega in madžarskega jezika kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živijo pripadniki obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Posebno pozornost bomo namenili razvoju sistema vzgoje in izobraževanja avtohtonih narodnih skupnosti zagotavljanju programske, kadrovske in finančne stabilnosti medijev obeh avtohtonih narodnih skupnosti ter nadaljnjemu razvoju kulturnih dejavnosti in znanstvenega raziskovanja obeh skupnosti. Z namenom promocije jezikovne in kulturne identitete, kulturne dediščine, zgodovine in navad obeh avtohtonih narodnih skupnosti si bomo prizadevali za pripravo celovitega seznama in registracije kulturne dediščine obeh avtohtonih narodnih skupnosti.

Madžarska vlada že nekaj let intenzivno podpira pomursko madžarsko skupnost. Ali lahko pričakujemo podoben pristop slovenske vlade v Porabju?

Slovenska vlada intenzivno podpira pomursko madžarsko avtohtono narodno skupnost. V tem letu se zaključuje program 2017-2020 v višini 2.100.000 evrov in sicer za ukrepe, ki spodbujajo naložbe v gospodarstvu, turističnih dejavnosti in produktih, promociji programskega območja in podporo pri izvajanju programa. Prav tako v tem trenutku intenzivno poteka priprava programa za naslednje obdobje 2021-2024, ki ga namerava Vlada podpreti in sprejeti v višini 2.100.000 evrov. Podoben pristop načrtujemo v Porabju. Trenutno potekajo priprave in usklajevanja o vzpostavitvi sistema podpore za razvoj gospodarske osnove slovenske skupnosti v Porabju. Pripravljen je osnutek razvojnega programa Porabje za obdobje 2021-2024, ki ga je vlada podprla v skupni višini 2.800.000 evrov. Na ta način in glede na vsebino programa, ki podpira spodbujanje naložb v gospodarstvu, turistične in dopolnilne dejavnosti, gospodarske investicije namenjene postavitvi slovenskih podjetij v Porabju in promociji območja bi lahko uspešno pisali gospodarsko zgodbo med Muro in Rabo.

Na online-konferenci “Necenzurirana Evropa” ste dejali, da projekt EU še ni končan. Kašna naj bi bila Evropa po vašem mnenju?

Ustanovni očetje so vzpostavili evropsko povezovanje, da bi lahko Evropa v kar največji meri postala gospodarica svoje usode. To povezavo so zgradili na vrednotah. Tako je vedno več Evropejcev živelo v miru, svobodi in blagostanju. EU je tako postala močno orodje mehke moči, ki je doprineslo tudi k zrušitvi totalitarnih komunističnih režimov v Evropi. Tedaj je nastala možnost ponovne mirne združitve Evrope.

Soočeni smo bili z zgodovinsko nalogo udejanjiti enotno in svobodno Evropo, ki je v miru sama s seboj. Ta vizija pa še ni udejanjena in to je naša naloga. Na temeljih vrednot evropske civilizacije moramo okrepiti Evropsko unijo, ustvariti takšno zavezništvo, ki bo za svoje državljane zagotavljalo zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno varnost. Po neuspehu ustavne pogodbe, finančni in ekonomski krizi, ki sta razkrili problematiko nedokončane ekonomske in monetarne unije, po migracijski krizi ter po izstopu Združenega kraljestva je sedaj nujno potrebno EU stabilizirati in konsolidirati.

Zato bo najprej treba realizirati širitev schengenskega območja, da bo prišlo do sovpadanja zunanjih mej s schengenskimi mejami ter nadaljevati s širitvenim procesom EU povsod, kjer so bile že sprejete ustrezne politične odločitve o evropski perspektivi posameznih držav kandidatk. Vizija celotne, enotne in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj, ki je sposobna osnovne demografske reprodukcije in rasti ter dovolj močna, da svojim prebivalcem znotraj Severnoatlantskega zavezništva zagotavlja polno zunanjo varnost bo udejanjena šele tedaj, ko bodo članice EU vse države Zahodnega Balkana in vse tiste članice vzhodnega partnerstva, ki bodo to želele in izpolnjevale pogoje. Tedaj bo Evropa tudi močnejši geopolitični dejavnik.

Omenili ste, da so bili ustanovitelji EU krščanski demokrati, ki so takšno skupnost vrednot tudi želeli, danes pa stvari bolj potekajo na osnovi Marxovega komunističnega Manifesta. V Evropi se pojavljajo nova, levo usmerjena, vehementna antielitistična gibanja, ki se jim pridružujejo v glavnem mladi. V vaši parlamentarni opoziciji je tudi takšna stranka, poleg postkomunističnih socialnih demokratov, torej Levica. S kom in kako je mogoče graditi krščansko demokracijo, če te vrednote napadajo prav mladi?

Vrednot krščanske tradicije ne napadajo vsi mladi. Problem je v tem, da mediji izrazito izpostavljajo ter tudi nudijo podporo levičarskim gibanjem, tudi tistim prototerorističnim, in to na način, da se zdi, kot da drugih mnenj in gibanj praktično ni. Toda realno je v družbi veliko mladih, ki zagovarjajo vrednote evropske civilizacije, a ker je medijska podpora njihovim prizadevanjem, milo rečeno, skromnejša, se zdi, kot da teh mladih ni.

Kar se tiče demografije, na kaj je mogoče računati v Sloveniji? V zadnjih dveh desetletjih se je nekoliko povečalo število prebivalcev Slovenije, letos 1. januarja je država imela na osnovi uradnih statističnih podatkov 2 095 861 prebivalcev, kar je 15 tisoč več kot leto prej. Je to rezultat naravne natalitete, ali priseljevanja tujcev?

Če pogledamo daljše časovno obdobje od sredine devetdesetih, se je število prebivalcev Slovenije povečevalo zaradi tujih državljanov. Izjema je obdobje od 2006 do 2016, ko se je število prebivalstva večalo predvsem zaradi višje natalitete Slovencev. V zadnjih letih pa se rodnost žal zmanjšuje. V koalicijski pogodbi smo zato med prioritetnimi ukrepi izpostavili pomoč mladim s stanovanjsko shemo za mlade družine ter gradnjo najemniških stanovanj, (in tudi ponovno uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke, ur.). Ustanavljamo vladni Urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval ukrepe za dvig natalitete, pomoč družinam in v smer resnične medgeneracijske solidarnosti.

Del demografije je tudi migracija, ki je kot ste izjavili, v nekaterih državah naredila že nepopravljivo škodo. Kako vidite slovensko bodočnost, zagotavljanje delovno sposobne družbe?

Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah zahodne in severne Evrope na žalost ireverzibilne. Tega si v Sloveniji nikakor ne želimo. Ločiti moramo tudi med migracijami znotraj evropske oziroma zahodne civilizacije ter tistimi izven. V nobenem primeru pa ne računamo, da lahko naš demografski problem rešujemo pretežno z uvozom ljudi. Dobro prihodnost Evrope si predstavljam tako, da bo le-ta sama dovolj demografsko vitalna, da bo povečevala ali vsaj ohranjala število Evropejcev ter hkrati kulturno, duhovno, gospodarsko in vojaško toliko močna, da bo lahko pomagala državam v širši soseščini, da se bodo stabilizirale in toliko razvile, da ne bodo predstavljale neobvladljiv demografski pritisk na staro celino, ki znotraj sebe enostavno nima niti socialnih kapacitet niti fizičnega prostora za vse, ki bi želeli k nam. Zgodovina človeštva od pradavnine nas uči, da lahko tudi zelo različne civilizacije sobivajo v miru, če so vsaka na svojem in če ne prihaja do kakršnega koli prisilnega mešanja, vojaškega ali kulturno versko agresivnega pritiska ene na drugo.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Jan 2021 at 06:41

0 ogledov

Terme Lendava: Dva milijona evrov finančnih sredstev za dokapitalizajo
Spletni portal lendavainfo.com poroča, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti zadnji decembrski dan v register vneslo spremembo za podjetje Terme Lendava d.o.o. in sicer dokapitalizacijo v višini dveh milijonov evrov. Dokapitalizacija je bila dejansko izvedena v sredini novembra 2020, zadnji decembrski dan pa je sodišče sklep vneslo v sodni register. Kot je mogoče razbrati iz dokumenta dosegljivega preko AJPESA, je murskosoboško okrožno sodišče zadnji decembrski dan v sodni register vpisalo sklep o dokapitalizaciji podjetja Terme Lendava d.o.o., katerega lastnik je madžarski sklad Comitatus-Energia Beruházási Kereskedelmi és Szolgáltató Zártkörűen Működő Részvénytársaság. Lastnik je podjetje dokapitaliziral z dvema milijonoma evrov, torej iz prejšnjih 7.032.270,92 evrov na trenutnih 9.032.270,92 evrov. Kot je moč prebrati v notarski listini, postopek je namreč bil izpeljan pred lendavsko notarko Sanijo Misja, je spremembo družbeniške pogodbe z dokapitalizacijo podjetja izpeljal Dénes Kővári, sicer zastopnik družbe Comitatus – Energia. Kot je poročal tednik Vestnik, so o nakupu in obnovi turističnega kompleksa v Lendavi nedavno poročali tudi nekateri madžarski mediji, posel pa postavili v okvir ustanovitve fundacije za ohranjanje stavbne, kulturne in zgodovinske dediščine, pomembne za madžarsko zgodovino in tradicijo v srednji Evropi. Pri tem so se pričeli spraševati, zakaj se je v fundaciji znašlo tudi premoženje lendavskega zdravilišča. Novi lastnik Term Lendava se je lotil intenzivne prenove hotela Lipa Že sicer pa prenova hotela teče naprej. Največji finančni zalogaj predstavlja prenova kotlovnice, ki se še ni začela. Trenutno poteka ureditev zunanjosti in notranjosti, tudi sob, napeljav, … Sledila bo prenova avle. Vir: http://lendavainfo.com/

Mon, 25. Jan 2021 at 05:31

0 ogledov

Zunanji minister dr. Anže Logar v Bruselj na Svet za zunanje zadeve EU
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se bo v ponedeljek udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve (FAC). Sejo bo vodil Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Zunanji ministri bodo na tokratnem zasedanju v pripravah na Konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki bo potekala novembra v Glasgowu, opravili razpravo o podnebni in energetski diplomaciji. Načrtuje se sprejetje sklepov Sveta, kjer bo poudarjena vloga Evropske unije v globalnih prizadevanjih v boju proti podnebnim spremembam. Minister @AnzeLog bo jutri na obisku v Bruslju, kjer se bo srečal s podpredsednico vlade in ministrico za zunanje & evropske zadeve, zunanjo trgovino in zvezne kulturne institucije @Sophie_Wilmes.Pred tem se bo udeležil zasedanja Sveta #EU za zunanje zadeve #FAC. pic.twitter.com/nSUcR9I8hP — SLOVENIAN MFA (@MZZRS) January 24, 2021 V video pogovoru z ministrom za zunanje zadeve Japonske bo razprava osredotočena na območje Indo-Pacifika in regionalno varnost v Aziji, vključno s stabilnostjo Korejskega polotoka ter pomorsko varnostjo v Vzhodno in Južnokitajskem morju. Pred načrtovanim vrhom Evropska unija – Japonska, ki je predviden spomladi v Tokiu, bodo ministri obravnavali tudi morebitne dodatne aktivnosti Evropske unije v regiji. Prihodnje sodelovanje z Združenim kraljestvom na področju skupne zunanje in varnostne politike v korist obeh strani bo tema pogovorov na neformalnem delovnem kosilu ministrov. Poleg tega se bodo zunanji ministri seznanili z aktualnimi zadevami, med drugim s pridržanjem Alekseja Navalnega in čezatlantskimi odnosi v luči inavguracije Joeja Bidna za 46. predsednika ZDA 20. januarja. Ministri in ministrice bodo nato preučili strategijo EU za souporabo cepiv proti covidu-19 z našimi partnerji po svetu. Seznanili se bodo tudi s stanjem na področju migracij v Bosni in Hercegovini in zadnjim razvojem dogodkov v Turčiji, Egiptu, na Afriškem rogu, v Zalivu, Hongkongu in Venezueli.

Mon, 25. Jan 2021 at 04:33

0 ogledov

Expo Dubaj bo priložnost za poglobitev gospodarskega sodelovanja z Združenimi arabskimi emirati
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je sinoči skupaj z delegacijo odpravil na uradni obisk v Združene arabske emirate. Namen obiska je krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in emirati, pa tudi o sodelovanju Slovenije na svetovni razstavi Expo 2020. Expo bo potekal od 1. oktobra 2021 do 31. marca 2022. Svetovna razstava v Dubaju naj bi se po prvotnih načrtih začela lani, a so jo prestavili v luči globalne pandemije covida-19. Vseeno je obdržala naziv Expo 2020. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, se bo Počivalšek danes dopoldne v Abu Dabiju predvidoma sestal z ministrom za industrijo in napredne tehnologije Sultanom Ahmedom Al Džaberom. Počivalšek se bo sestal tudi z generalno direktorico Expa in ministrico za mednarodno sodelovanje Združenih arabskih emiratov Rem al Hašimi. Ogledal si bo prizorišče svetovne razstave Expo 2020, ki je deloma že odprto za obiskovalce, medtem ko paviljoni posameznih držav, tudi Slovenije, dobivajo končno podobo. Expo 2020 bo največji mednarodni dogodek v tem letu z rekordno izvedbo v zgodovini te prestižne razstave. Slovenija se bo v Dubaju predstavila z lastnim paviljonom, ki bo šest mesecev dom slovenskega gospodarstva in vstopna točka za širitev slovenskega znanja na trge, na katerih živi več kot 3 milijarde ljudi. Minister Zdravko Počivalšek je na tiskovni konferenci pred odhodom v ZAE krepitev sodelovanja z državami MEASA izpostavil tudi v luči okrevanja evropskega in z njim slovenskega gospodarstva po pandemiji. »Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozne narave in zelo odvisno od razmer na evropskem trgu. Da bi se po padcu zaradi pandemije čim prej ponovno vrnili na nekdanje številke, bo potrebno na eni strani okrepiti vlaganja v razvoj gospodarstva, na drugi pa krepiti položaj na trgih zunaj evropske unije. Trgi v državah Bližnjega vzhoda, južne Azije in Afrike, so spričo velikega potenciala zagotovo naš cilj in prepričan sem, da bodo napori, ki jih že vlagamo v to smer, kmalu obrodili konkretna poslovna sodelovanja.« Ministrov uradni obisk v Združenih arabskih emiratih (ZAE) bo drugi po letu 2016, ko je v Dubaju med drugim podpisal dogovor o sodelovanju Slovenija na razstavi EXPO 2020. Predvidena so srečanja z ministrom za gospodarstvo ZAE, njegovo ekselenco Abdullom Bin Touqom Al Marrijem  ter z ministrom za industrijo in napredne tehnologije, njegovo ekselenco dr. Sultanom Ahmedom Al Jaberom. Osrednja tema pogovorov bo okrepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZAE. To ima po ministrovih besedah velik potencial zlasti na področjih farmacije, naprednih tehnologij in umetne inteligence, pa tudi na zelenih inovacijah in vsebinah, povezanih z lesom.Posebno mesto  v programu njegovega obiska pa bo imel ogled prizorišča svetovne razstave EXPO 2020, ki je v pomembnih segmentih že nared za prve obiskovalce, medtem, ko se dobivajo paviljoni posameznih držav, tudi Slovenije, v tem času končno podobo. Minister Počivalšek se bo srečal tudi s predsednikom mednarodnih udeležencev na EXPO Omarom Shehadehom in izvršno direktorico svetovne razstave Dubaj EXPO go. Reem Ebrahim Al Hashimy, ki je hkrati tudi ministrica za mednarodno sodelovanje ZAE. Dogodek leta, kot nekateri poimenujejo EXPO 2020, se bo odvil v Dubaju, kjer je zraslo povsem novo poslovno središče, na katerem se bo predstavilo več kot 190 držav, uradnih udeleženk razstave. Med tistimi, ki so v Dubaju postavile lastne paviljone, je tudi Slovenija. Krovni slogan slovenske predstavitve na EXPO 2020 je: »Slovenija. Green and smart experience.«, kar ponazarja našo predanost odgovornemu povezovanju razvoja in skrbi za naravno dediščino. Slovenski paviljon bo prostorsko in vsebinsko del ene od treh krovnih tematik letošnje razstave EXPO 2020, trajnosti, razprostiral se bo na 1.500 m2 veliki parceli znotraj trajnostnega sektorja razstave EXPO 2020. Naš paviljon ima izvrstno lokacijo, saj je umeščen povsem blizu enega od glavnih vhodov na prizorišče, zaradi česar se lahko nadejamo večje pozornosti obiskovalcev razstave.

Sun, 24. Jan 2021 at 23:44

62 ogledov

VIDEO: Finalista letošnjega tekmovanja za Zlati kamen sta podeželski občini Benedikt in Sveta Ana v Slovenskih goricah
Dvanajstega februarja nas čaka sklepno dejanje tekmovanja za jubilejni deseti Zlati kamen, ki v središče programa in izbora za razvojno najprodornejšo občino postavlja sodelovanje in soustvarjanje. Rdeča nit letošnjega jubilejnega izbora za razvojno najprodornejšo občino je soustvarjanje, zmožnost občin za sodelovanje. To sodelovanje zajema različne razsežnosti: sosednje kraje, mednarodno okolje, pa tudi sodelovanje navznoter, vključevanje prebivalcev v razvoj, sodelovanje z gospodarskimi družbami, javnimi in zasebnimi institucijami in drugo javnostjo.  Med osem finalistov so člani strokovnega sveta Zlatega kamna iz vzhodne Slovenije uvrstili tudi podeželski občini Benedikt in Sveta Ana. Kaj je pokazala ISSO analiza (pregled ključnih pokazateljev uspeha (KPI) za lokalne skupnosti), zaradi katere sta se med finalisti znašli obe občini? Predstavljamo analizo za vzhodno Slovenijo. BenediktZaradi svojskega razvojnega modela je Benedikt postal kraj, ki ima eno od najboljših demografskih situacij v Sloveniji. Ta razvojni model, ki izrazito poudarja kakovost bivanja, vključno z elementi kot sta skrb za okolje in socialno kohezijo je pripeljal do merljivih uspehov. V petih letih je Benedikt glede na sestavljeni indeks ISSO napredoval za kar 94 mest. Ena od prvin uspeha občine Benedikt je tudi močna usmerjenost v povezovanje. Pri tem se v občini skušajo dosledno ravnati kor pravi evropski državljani. Sveta AnaMajhna občina v Slovenskih goricah je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj. Strateško vodena občina se sistematično usmerja v razvoj trajnostnega turizma in je med tremi najmanjšimi kraji, ki nosijo znak Slovenia Green Destination (Sveta Ana ima srebrni znak). Prav prizadevanje, da bi kraj dobil ta znak, je sprožil vrsto infrastrukturnih projektov, zaradi katerih je občina zgledno komunalno urejena. Razvojna dinamika v kraju je očitna: v kratkem obdobju je občina napredovala od enega od najmanj razvitih krajev pri nas do povprečne ravni razvitosti. VIDEO: župana občin Benedikt in Sveta Ana o tekmovanju za Zlati kamen Katera bo nacionalna zmagovalka in dobitnica nagrade Zlati kamen za leto 2021, bo znano 12. februarja. Lani je Zlati kamen prejela Idrija. 

Sun, 24. Jan 2021 at 17:42

195 ogledov

VIDEO: PV Janez Janša na posebni tiskovni konferenci o o najnovejšem stanju glede covid-19
Predsednik vlade Janez Janša je danes ob 17h na izredni tiskovni konferenci spregovoril o najnovejšem stanju glede covid19. Pri tem je spregovoril tudi o novem sevu koronavirusa ter o ukrepih,  ki jih bo treba v zvezi s tem sprejeti. VIDEO POSNETEK TK Janeza Janše: Predsednik vlade Janez Janša je spregovoril tudi o  pojavu angleškega seva virusa v Sloveniji ter s tem povezanih ukrepih, ki jih je potrebno sprejeti.Kot je uvodoma dejal predsednik vlade se stanje epidemije ne umirja več tako kot v zadnjem obdobju, začeli smo stagnirati pri številu okužb,  prav tako pa je bila včeraj v Sloveniji odkrita prva oseba, ki je uradno pozitivna na angleški sev koronavirusa. "Stanje se torej ne umirja. Vlada je v sredo oziroma v četrtek v nekaterih regijah nekatere ukrepe sprostila. Obstaja pa zaskrbljenost glede skladnosti ravnanja s stanjem, ki se slabša, zato bo verjetno v sredo ali pa morda že prej potreben ponovni premislek," je dejal predsednik vlade in dodal, da je, kar se tiče uradnega odkritja osebe, ki je uradno pozitivna na angleški sev koronavirusa, ta oseba v Sloveniji bila odkrita včeraj. Gre za državljana Kosova, z začasnim prebivališčem pri nas, v Slovenijo pa je prišel iz Belgije. "Za primer smo bili obveščeni preko evropskega sistema za zgodnje obveščanje in belgijske oblasti so nas obvestile, da se pri nas nahaja oseba, ki je bila pri njih testirana in odkrita kot pozitivna na angleški sev koronavirusa 16. januarja. Ta oseba naj bi takrat tudi odpotovala iz Belgije in ta oseba je povedala, da je v Slovenijo pripotovala včeraj in to s testom, ki je bil negativen. Kasneje se je odkrilo, da je imela ta oseba dva testa, enega negativnega in enega pozitivnega in da je bil  ob prestopu v državo in ob prehodu drugih meja med Belgijo in Slovenijo verjetno uporabljen samo negativen test. Kako je bilo to možno, pristojno raziskujejo," je povedal predsednik vlade Janez Janša."Ker je doslej praktično večina ostalih držav članic že odkrila angleški sev koronavirusa, za katerega je značilno, da se širi hitreje, torej je bolj nalezljiv kot sev, ki smo ga poznali doslej, smo sklepali ,da  je verjetno, da se ta sev nahaja tudi v naši državi. Laboratorij, ki je to preiskoval, je doslej odkril, da tega seva v Sloveniji do začetka decembra nismo imeli, za kasneje pa še ne razpolagamo z uradnimi rezultati, zagotovo pa med rezultati, ki smo jih dobili doslej ni bilo nobenega pozitivnega primera," je v nadaljevanju povedal predsednik vlade Janez Janša.Navedel je, da je na četrtkovi seji Evropskega sveta slišal precej alarmantne podatke o tem, kaj se dogaja v nekaterih drugih evropskih državah z vidika hitrega širjenja angleškega seva, zato "smo v petek sprejeli nekatere urgentne ukrepe."  "Na posebno zaprosilo nam je slovaška vlada omogočila nekaj tisoč posebnih testov, ki so občutljivi samo na angleški sev koronavirusa, pristojni iz NIJZ so na Slovaškem teste včeraj prevzeli in danes na nekaterih mestih že za nazaj testiramo nekatere vzorce, pri katerih se je virus doslej odkril, oziroma so bili pozitivni. Klasični PCR testi namreč ne ločijo med mutacijami in je za to potrebno posebno testiranje," je povedal premier Janša. Dejal je tudi, da bo jutri izvedeno testiranje vzorcev iz vseh regij in da najkasneje v torek preko dneva pričakujemo podatke oziroma rezultate preverjanja za nazaj za vse slovenske regije.Predsednik vlade Janez Janša je v nadaljevanju povedal, da je potrebna skrajna previdnost, še posebej, ker se v nekaterih regijah v naslednjem tednu pričenja pouk, ker se vrtci odpirajo za vse, "torej bo v državi od torka naprej na deset-tisoče novih stikov in tu je dejansko za naprej z veliko gotovostjo možno reči, da bo odpiranje šol kolikor toliko varno samo v primeru, če se bomo striktno držali vseh navodil."Glede na dileme, ki so se pojavljale v zadnjih dneh in tednih, ali so šole v tej situaciji pripravljene na odprtje, ali ne, je predsednik vlade izpostavil, da je brošura z modeli in priporočili v primerih z manjšim ali večjim številom okužb bila izdana v začetku šolskega leta, vsi jo poznajo, pri njenem nastajanju je sodelovalo na stotine strokovnjakov, teoretikov in praktikov in "tu ne bi smelo biti kakšnih posebnih dilem." "Še posebej, ker so se nekateri modeli poteka šole v skladu s temi navodili izvajali že doslej, torej imamo tudi že praktične izkušnje," je ocenil premier Janša."Odpiranje, čeprav v zmanjšanem obsegu in ob določenih omejitvah šol, ni samo stvar šol, ampak tudi nas staršev in vseh tistih, ki smo tako ali drugače vpeti v ta proces in tudi naše ravnanje mora biti kolikor je možno oziroma do skrajnosti previdno, upoštevaje vse higienske in ostale ukrepe," je povedal predsednik vlade in dodal, da so tudi sicer glede na stanje epidemije, ki je na izjemno resni ravni, previdnostni ukrepi potrebni tudi povsod drugod. "Tudi kar se tiče nošenja zaščitnih mask, apeliram, da kjer je le možno, uporabljajte trislojne maske ali FPP 2, še posebej tam, kjer menite, da bodo stiki, do katerih bo nujno prišlo tekom opravljanja vašega dela, rizični," je pozval premier Janez Janša in dodal, da boljšo zaščito kot  nudi maska, bolj jo priporočamo v uporabo.Predsednik vlade je ob tem še izpostavil, da je na četrtkovi seji Evropskega sveta bila izražena velika zaskrbljenost držav, kjer je odkritih zelo veliko okužb z novim angleškim sevom koronavirusa. "Predstavljena je bila tudi študija, kako se je hitrost vala novega seva virusa gibala v Veliki Britaniji. Ta hitrost oziroma tempo spominja na hitrost, ki smo jo mi imeli v zadnjih mesecih in to je dodaten indic, ki napeljuje na to, da je verjetno za pričakovati, da je večje število okužb z novim virusom že med tistimi, za katere je bilo s testi odkrito, da so pozitivni na korono," je dejal predsednik vlade.Prav tako je predsednik vlade navedel, da so v enem od laboratorijev, kjer preverjajo situacijo za nazaj od 80 preverjenih primerkov našli dva takšna, kjer je močan sum, da gre za angleški sev, "torej poleg enega odkritega primera pri osebi, ki naj bi v Slovenijo prišla včeraj in naj ne bi imela stikov, ni pa to zagotovo, je torej tu sum še za 2 dodatna primera. Ne gre pa za 8 odkritih primerov, kolikor so poročali nekateri mediji, o tem ni uradnih podatkov, temveč so zgolj govorice," je še povedal predsednik vlade."Dodatno zaskrbljenost zbujajo napovedi, da zna priti do zamude pri proizvodnji nekaterih cepiv ozirom da so nekatera cepiva na katera računamo v prihodnjih tednih in mesecih v fazi odobritve in da ta odobritev ni tako gotova z naslednjim tednom, kot je bilo predhodno najavljeno. Gre za cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki ga je EU naročila relativno veliko, v okviru tega tudi Slovenija, poudarjam pa, da naši načrti narejeni doslej, teh cepiv, ki še niso odobrena, ne vsebujejo. Načrti za cepljenje, ki jih ima trenutno Slovenija, vsebujejo zgolj dve cepivi, ki sta že odobreni, to je Biontech Pfizer in Modern," je dejal predsednik vlade Janez Janša.Glede na vse povedano, bo v sredo, ko bo vlada imela redno COVID sejo po besedah predsednika vlade zagotovo prišlo do nekaterih sprememb, "če bodo trendi takšni kot doslej, še posebej v primeru bolj resnih podatkov z vidika prisotnosti novega angleškega seva oziroma mutacije virusa, tako da glede na načrt, ki ga imamo o zaostrovanju oziroma sproščanju ukrepov in glede na današnje podatke, bo v sredo zagotovo nekaj sprememb." "Vsi si želimo, da bi bile spremembe v pozitivno smer, a podatki za zadnje tri dni tega optimizma žal ne potrjujejo," je dejal premier Janez Janša. Dodal je tudi, da v primeru, da z množičnim preverjanjem že odvzetih vzorcev od 11. januarja naprej, ki že potekajo in bo potekalo pri vzorcih iz vseh regij, pridejo resni podatki, bo vlada reagirala takoj, torej morda tudi že v torek in ne šele v sredo."Če računamo na to, da je med nami virus, ki se širi bistveno hitreje in je bistveno bolj kužen, je striktno upoštevanje ukrepov toliko bolj pomembno, sicer smo lahko zelo hitro na robu ali preko roba zmogljivosti našega zdravstvenega sistema, in to v situaciji, ko v podoben položaj prihaja tudi ostala Evropa, praktično cela severna polobla, torej na veliko pomoč od zunaj v tem primeru ne moremo računati in je previdnost še toliko bolj potrebna," je še poudaril predsednik vlade in se nazadnje zahvalil vsem, ki se teh dejstev zavedajo. "V naslednjih tednih je treba še malo potrpeti, upoštevati ukrepe, zato da bomo prišli v situacijo, ko bomo s pomočjo cepiva začeli epidemijo končno obvladovati," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Sun, 24. Jan 2021 at 14:31

230 ogledov

Slovensko združenje domoljubnih novinarjev: Vračanje k 133. členu komunistične kazenske zakonodaje
S strani nekaterih osrednjih medijev in Društva novinarjev Slovenije se je sprožil val kritik nad oddajo Faktor, ki jo je vodila Norma Brščič. Medtem ko Brščičeva zatrjuje, da je šlo pri omenjeni tematiki o rasnih razlikah, židovskih privilegijih in ostalem, zgolj za navajanje dejstev, jo obtožujejo rasizma in sovraštva. Urednik Demokracije Jože Biščak nad dogajanjem ni presenečen, saj so tudi oni zaradi drugačnih mnenj skupaj z našo medijsko hišo priča neprestanim napadom nad drugače mislečimi. Biščak meni, da je Brščičeva navajala zgolj splošno znana dejstva in pojasni, da rasne razlike obstajajo, denimo tudi pri izdelavi zdravil. “Norma Brščič je jasno povedala, da so med rasami biološke razlike. In to naj bi bil rasizem? Lepo prosim, saj so iz uma.”  Varuhi politične korektnosti znova v akciji: z ovadbo in medijskim umorom nad Normo! #rasizem #faktor #norma #ovadba https://t.co/uibEeLaSfp pic.twitter.com/46Pk1ovrQG — Tednik Demokracija (@Demokracija1) January 24, 2021 Slovensko združenje domoljubnih novinarjev je v zvezi z ovadbo Društva novinarjev Slovenije proti Normi Brščič objavil sporočilo za javnost, ki ga objavljamo v celoti. "Čas slovenske pomladi v drugi polovici osemdesetih let in v začetku devetdesetih let marsikomu prikliče tudi spomine na boj za svobodo izražanja, ki ga je v tistem času drastično omejevala tedanja kazenska zakonodaja z razvpitim 133. členom, ki je uvajal zelo raztegljiv pojem »verbalni delikt«. Kazenska zakonodaja je kasneje sicer doživela reformo, a pregon verbalnega delikta, kot kaže, nikoli ni povsem izginil iz prakse. Še več, tisti, ki se razglašajo kot idejni nasledniki progresivnih in svobodomiselnih sil, ki so v tistem času širile meje svobode izražanja, sedaj nastopajo v vlogi cenzorjev in preganjalcev drugače mislečih. Po žalostnem začetku leta 2021, ko so številne globalne gospodarske družbe, ki upravljajo s socialnimi omrežji, močno zaostrile cenzuro, se stara praksa v Sloveniji nadaljuje in zaostruje. Konec minulega leta je bil sprožen napad mainstream medijev na tednik Demokracije zaradi objave glose Aleksandra Škorca, temu so sledile tudi kazenske ovadbe proti avtorju glose ter uredniku Demokracije. Sedaj pa so podobno hajko sprožili še proti Normi Brščič ter oddaji Faktor na TV3, kar se je zgodilo nekaj dni po tistem, ko so »progresivne« sile sprožile pogrom proti ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Ciglerju Kralju zaradi domnevno nepravične finančne podpore zavodu Iskreni, kar je po vsej verjetnosti posledica tega, ker gre za civilnodružbeno organizacijo, ki glede na vrednote ne sledi trendom »progresivcev« z Metelkove. Napadi na omenjeni zavod so se dogajali že pred leti ob organizaciji družinskega festivala, ko so nanj povabili tudi nekdanjega homoseksualca, da bi pričeval o svoji izkušnji spreobrnjenja. Slovensko združenje domoljubnih novinarjev nikomur ne odreka pravice, da se s stališči Norme Brščič ne strinjajo in svoje nestrinjenje tudi javno izrazijo. Prav tako nikomur ne odreka pravice, da izrazi svoj protest, če se zaradi teh stališč čuti prizadet. Vendar pa je skrajno bizarno, da skuša Društvo novinarjev Slovenije, ki je v preteklosti podprlo peticijo proti cenzuri, sedaj uporablja metodo zastraševanja s kazenskim pregonom ter se postavlja v vlogo nekakšnega arbitra, ki določa, kdo se lahko javno oglaša in kdo ne. To skrajno nenavadno prakso omenjenega društva potrjuje tudi praksa njegovega novinarskega razsodišča, ki izreka sodbe tudi o tistih, ki niso člani društva. V Slovenskem združenju domoljubnih novinarjev menimo, da gre v tem primeru znova za zlorabo pravnih sredstev tam, kjer sploh niso potrebna, hkrati pa tudi menimo, da je neetično vsako mnenje, ki ne gre v kontekst s politično korektno govorico o rasah, nacijah in migracijah, šteti kot izraz rasizma. Zato zavračamo medijsko pogromaštvo proti Normi Brščič in oddaji Faktor. Kvečjemu pogromi pa veliko več povedo o tistih, ki jih izvajajo, kot o tarčah pogromov. Pričakujemo tudi, da bodo organi pregona ravnali avtonomno in ne bodo dopustili nedopustne politizacije pravnih sredstev, kakor to sedaj počne Društvo novinarjev Slovenije." S.R. Nova24tv Vir: Slovensko združenje domoljubnih novinarjev
Teme
Janez Janša Intervju za madžarski tednik Figyelo

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije