SI
Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Ponedeljek, 8. marec 2021 ob 09:45

Odpri galerijo

Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je še najbolj prepojena z nekdanjim načinom tovarišijskega delovanja. Temu danes rečemo globoka država v sodstvu. Izvršilna in zakonodajna veja sta vsakodnevno pod pritiskom javnosti, mediji o njih poročajo vsakodnevno, v sodnih dvoranah pa se - daleč od oči, daleč od srca - dogajajo številne osebne drame, katerih posamične žrtve in njihovi kriki ostajajo neslišani.


Pred dnevi smo naleteli na nov primer žrtve razvpitega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, katerega posegi so nam znani že iz številnih drugih sodnih dram, pa se kljub temu vede, kot da njegove vladavine ne bo konec.


Z nami je Blaž Babič, na svojem Twitter profilu ste objavili nekaj podrobnosti svojega primera, v katerem nastopa Marjan Pogačnik. Za kaj gre?

Blaž Babič: Najprej naj se Vam zahvalim za pozornost, da ste opazili mojo objavo in jo štejete za pomembno. Moj sodni primer se je pričel odvijati leta 2015, torej smo sedaj v 6. letu. Gre morda za nekoliko neobičajno vsebino, ki pa vendarle v nekaj elementih posega v obstoječo sodno prakso. Od leta 2013 sem dve leti in dva meseca sodeloval s tedanjim prijateljem, g. Dolinarjem, v obetavnem poslovnem projektu. Njegova ideja o uporabi tehnično obdelanega lesa za gradnjo plovil je bila po moje tako pomembna, da sem ji rade volje posvetil toliko časa. To je bil tudi čas, ko je (Cerarjeva, SMC) vlada vodila pravo kampanjo za ozaveščanje gospodarske izrabe lesa, te strateške surovine.


Kje je pri tem prišlo do zapleta?


Blaž Babič: Kljub številnim medijskim aktivnostim v resnici nismo mogli priti do resnih zagonskih sredstev s strani države, zato sem v krogu prijateljev poskrbel za prva posojila, da je lahko g. Dolinar sploh držal projekt nad vodo. Sicer je sam nihal med velikimi razvojnimi vizijami in potenciali, na drugi strani pa se je soočal z dokaj trpko realnostjo. Pred tem sem mu še pomagal izviti se iz najhujšega primeža t.i. celjskih oderuhov in goljufov, zato sem resno računal, da je najina zveza dovolj trdna tudi za poslovne preizkušnje. Po dveh letih aktivnega iskanja priložnosti sva tako prišla do skromnega proizvodnega prostora v Kočevju in pričela graditi 5-metrsko jadrnico. Julija 2015, ko je imel napeljan dogovor za sestanek z enim večjih konstruktorjev plovil pri nas, pa me je nepričakovano in grobo odslovil.


Kar tako?


Blaž Babič: Vedno me je vsem poslovnim in osebnim znancem predstavljal kot "drugega človeka" v podjetju, tistega, ki ga bo nasledil, ko se bo sam utrudil. Dejstvo je, da brez mene sam nikoli ni bil sposoben napisati niti korektnega dopisa, takega brez slovničnih in tipkarskih napak. Seveda sem najprej moral "globoko dihati", da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Cel mesec sem potreboval, da pridem k sebi, pozval sem ga k vsaj minimalnemu poplačilu mojega vloženega truda in po njegovem vztrajnem molku sem v zadnjem trenutku sam vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, hkrati s tožbo za ugotovitev nezakonite prekinitve le-tega.


Mar to ni bilo dovolj?


Blaž Babič: Žal je bila ta vloga le začetek te dolge poti. Po pol leta je Dolinar očitno ugotovil, da sam ne bo zmogel in da je ostal brez vlečnega konja, da torej moja tožba deluje tako grozeče, da je zanj najbolje, da podjetje spravi v stečaj. To je storil po hitrem postopku, sam o tem nisem bil niti obveščen s strani sodišča, in predem sem se ovedel, že je bil postopek pred Delovnim sodiščem končan, saj je tožena stranka prenehala obstajati.

Kakšen je bil vaš naslednji korak?


Blaž Babič: Pričela se je mukotrpna civilno-pravna pot, ves čas pospremljana z BPP storitvami (brezplačna pravna pomoč), ki pa jih še zdaleč ni lahko pridobiti, marsikdaj pa tudi pomenijo, da odvetniki ne najdejo dovolj motivacije za nadpovprečen trud. Omeniti moram odvetnico Šikovec Ušaj, ki približno eno leto najinega sodelovanja pred edino obravnavo ni niti enkrat našla niti pet minut časa za posvet z menoj. Nanjo sem se vsekakor preveč zanašal, izbral sem jo namreč prav zato, ker sem vedel, da že pozna Dolinarja in njegovo dvojno osebnost in mi ni bilo potrebno razlagati ji, da imam prav - tako sem si vsaj napačno predstavljal.


Kaj se je zgodilo na okrožnem sodišču v Ljubljani?


Blaž Babič: Zbral sem vse dokaze na CD-ju, elektronskih dokumentov (dopisov, e-pisem, kataloga, slik, itd. ) je bilo prek 1000, skupaj približno 250 Mb. Seveda sem to lahko storil, saj sem ves čas bil tudi - med drugimi vlogami - poslovni sekretar. Predlagal sem tudi 15 prič, ki so vse v živo videle najin poslovni in siceršnji prijateljski odnos, ter bi to zlahka tudi potrdile. Potrpežljivo sem čakal na glavno obravnavo. Enkrat celo se je Dolinar izognil razpravi, pa se zlagal, da je bil v zdravilišču v Laškem. Sodnica je šla to preverjat - in ga tam ni bilo.


Kdo je bila sodnica?


Blaž Babič: Bila je višja sodnica Božena Novak. Na sami razpravi sem ugotovil, da - milo rečeno - nima niti pojma o resničnem poslovnem življenju, še manj pa je pokazala uravnoteženosti in doživel sem skrajno šikaniranje z njene strani, moja odvetnica pa kot da ji je pri tem zgolj asistirala. Na sami obravnavi je zavrgla vse moje priče kot nepomembne, zavrgla je tudi vse pisne dokaze (v elektronski obliki), poslušala je zgodbo toženega Dolinarja, ki pa je prihajal na dan s tako očitnimi lažmi, da bi jih spregledal prav vsak že na kraju samem. Sodnica mi je tudi jemala besedo, me prekinjala, dobesedno poniževala in me na koncu obravnavala kot nebodigatreba.


In njena sodba?


Blaž Babič: Najprej sem dobil zapisnik, v njem sva pričala samo tožnik in toženec, dolg je bil 30 strani. Prepričan sem bil, da je v njem dovolj njegovih laži, da bo sodnica zlahka ugotovila njegovo krivdo. Ampak ne, sodba je bila napisana s strani nekoga, ki ne dojema, da delovni proces ni le proizvodnja za delovnim trakom, ampak da je potrebno podjetje v prvih letih tudi zagnati, samo proizvodnjo pa sploh vzpostaviti. Dodatno je ignorirala 8. člen ZGD, ki govori o spregledu pravne osebnosti, če torej lastnik podjetja (v tem primeru hkrati tudi direktor) zlorabi svoje podjetje za protipravne cilje. Dolinar mi je namreč dve leti in dva meseca obljubljal vse, od zaposlitve, do službenega stanovanja in avtomobila - seveda, za "naslednjim ovinkom".


In potem?


Blaž Babič: Šel sem še gledat sodno prakso in dodatno ugotovil, da po dveh letih delovno razmerje - četudi niso izpolnjeni vsi pogoji (sklenjena pisna pogodba o delovnem razmerju) - postane pravno priznano, in imel sem dovolj materiala za pritožbo, ki sem jo spisal na 55-ih straneh. Šlo je za podrobno analizo zapisnika zaslišanja, hkrati z vsemi ostalimi navedbami. Pritožbo je sicer z levo roko napisala tudi odvetnica Ušajeva, potem pa sva končala s sodelovanjem. Na predlog znanke sem šel preverjat, ali je bila sodnica Božena Novak sploh določena po veljavnem sodnem redu. Marjan Pogačnik mi je v dopisu odgovoril (seveda tega ni pisal sam, je pa podpisan), da sodnica resda ni bila določena po sodnem redu, ampak da to "ni taka napaka, da bi jo šteli za kršitev pravice do poštenega sojenja". Si predstavljate?!? Ista sodnica, ki je nastavljena mimo sodnega reda, potem pa tako obdela mene kot tožnika, da naj ne bi bila niti nastavljena, niti pristranska?!? Težko verjamem, še posebej zato, ker se je Dolinar večkrat pohvalil, da je bil šofer za SDV. V svoji naivnosti sem želel verjeti, da ga je na stara leta srečala pamet, pa sem se očitno zmotil. Sodni sistem pa ga je podprl na polno.


Kaj je reklo višje sodišče?


Blaž Babič: Še slabše so se odrezali. Mojo pritožbo so razglasili za laično. Tudi tu sem doživel plehki formalizem, ki z dejanskim primerom ni imel ničesar skupnega. Materialna resnica zanje ne obstaja, kar si zadajo, tako obrnejo besede, ključne napake kolegice pa so spregledali in pometli pod preprogo.


In naprej?


Blaž Babič: Jasno je bilo, da s prejšnjo odvetnico ne morem več naprej, zato sem v stiski (in v pogojih COVID epidemije!) iskal novega odvetnika. Na srečo sem ga našel, vendar pa je že skoraj potekel čas za ustrezno predpripravo za pisanje predloga za dopustitev zahteve za revizijo, naslovljenega na Vrhovno sodišče. Kljub časovni stiski smo na kratko in zgoščeno predstavili, o čem naj bi govorila zahteva za revizijo - o kar trojnih bistvenih postopkovnih kršitvah (napačna sodnica, protipravno zavrženje prič in neupoštevanje dokazov, šikaniranje na sami obravnavi) in dvojni kršitvi obstoječe sodne prakse (več kot dvoletno delovno razmerje in spregled pravne osebnosti).


Je Vrhovno sodišče pokazalo razumevanje?


Blaž Babič: Žal ne. Izpadlo je, kot da si oni želijo vloge, ki bo kot nekakšno izpolnjevanje formularskega obrazca. To je absurdno, ne le iz časovnega razloga, opisal sem že časovno stisko, gre za to, da ne more biti pred-korak (predlog za dopustitev) pomembnejši od same vsebinske zahteve za revizijo. Po njihovo z novim odvetnikom nismo dovolj natančno opredelili, katero vprašanje sodne prakse naj bi v sami revizijski zahtevi sploh obravnavali? Odvetnik mi je nato zagotovil, da gre tu za prakso Vrhovnega sodišča, kjer s klišejskimi (kopiranimi) obrazložitvami množično zavračajo zadeve in s tem zmanjšujejo pripad. Jasno je bilo torej, da moramo poskusiti še na Ustavnem sodišču.


In Marjan Pogačnik?


Blaž Babič: Ja, tukaj se ponovno vrnemo do njega. Krog za zaključi. Ko sem vložil prošnjo za BPP, za zastopanje na Ustavnem sodišču, in v njej navedel številne ustavne člene, ki da so bili kršeni v mojem postopku (od temeljne pravice do poštenega in učinkovitega sojenja, do nenazadnje pravice do dela in njej sorodnih pravic), se je prav tisti Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za nastavitev neprave in krivične sodnice Novakove, postavil kar v vlogo Ustavnega sodišča in sam obdelal vse ustavne člene, ki sem jih izpostavil, na kar sedmih straneh - in mi dal vedeti, da so moje možnosti za uspeh na Ustavnem sodišču dovolj majhne, da mi ne mislijo odobriti stroškov za BPP. S tem je poskusil meni onemogočiti nadaljevanje postopka in na kar najbolj eleganten način zaščititi preiskovanje njegove lastne izvorne protipravnosti.


Vam je s tem preprečil vložitev ustavne pritožbe?


Blaž Babič: Na mojo veliko srečo je bila odvetniška pisarna tako agilna, da je že vložila pritožbo, preden je prišel ta nesprejemljivi zavrnilni odgovor. Sicer bi ostal brez vsega, samo zaradi tovarišijskega komplota, katerega nosilec je dejansko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, eksekutorka pa je bila sodnica Božena Novak. Verjetno ni samo moja ocena, da taki ljudje na takih položajih v sodstvu nimajo kaj početi. Prosim, dodajte moj poziv vsem podobnim žrtvam, tako Pogačnika, kot tudi sodnikov in sodnic, kot je Novakova, da se pričnemo povezovati. Sam sem dosegljiv na Facebook in Twitterju, pa tudi na Publishwall imam svoj blog.


Hvala Vam za ta pogovor.


Blaž Babič: Hvala Vam!

Intervju pripravil Boris Cipot

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 12. Apr 2021 at 18:59

0 ogledov

Študentka biologije v stripu 'razčistila' s teorijami zarote glede cepljenja proti virusu covid-19
Po družbanih omrežjih krožijo različne teorije zarote, kar se same epidemije covid-19, pa tudi o cepivih zoper covid-19. Pri širjenju teorije zarote za tujimi prav nič ne zaostajajo domači skrajneži. Kar je preveč, je preveč, si je dejala 21 letna Nina, študentka 3. letnika biologije in si rekla, da bo temu naredila konec. Lotila se je risanja stripa, s katerim je na poljuden, razumljiv, pa tudi humoren način, "razgalila" apologete teorije zarote. "Veliko teh teorij, ki krožijo okoli, je biološko povsem nemogočih," je zapisala, ker da gre vse skupaj po sistemu strahu, znotraj je votel, zunaj pa nič ni! Bolje se ne da. Lekcija za uradne komunikatorje, priklon avtorici za idejo in izvedbo, za pravoverne zarotnike sicer ne pride v poštev (ampak teh je k sreći malo, okoli 4-5%), za raznovrstne dvomljivce pač. O virusu in cepivih, na način “za telebane” - vrhunsko! #pohvalanadan https://t.co/zMjDXsrlAC — An dr. Až Zorko (@Andrazus) April 12, 2021 Strip je najprej narisala na papir,  ga delila na družbenem omrežju, kjer so ga opazili na UKC Ljubljana. Čeprav je nastal predvsem za njeno lastno zabavo,  je nato dosegel večje število ljudi, česar je vesela, še posebej, če bo komu pomagal bolje razumeti, kako delujejo mRNA cepiva, je še dejala študentka biologije Nina. Kakor poroča 24ur.com so ciljna publika predvsem mladi, ki že po naravi pri iskanju informacij uporabljajo kritično presojo, ki temelji na preverjenih dejstvih in ne na teorijah zarote. Mladi so tudi tista skupina, ki nimajo velikega tveganja za hujši potek bolezni, so pa pomembni prenašalci virusa. In omenjeni strip je tak, da "te potegne, da vsaj prebereš in začneš razmišljati o tem", pravi pediatrinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja dr. Tina Plankar Srovin.  

Mon, 12. Apr 2021 at 17:53

0 ogledov

Covid-19: Epidemiološka stroka dramatično opozarja, da se Slovenija približuje rdeči fazi, podobni lanski v Bergamu!
V Sloveniji so včeraj, bila je nedelja, opravili 1.484 PCR testiranj na koronavirus in potrdili 287 novih okužb, gre za 19,3-odstotni delež okužb. Opravljenih je bilo tudi 5.850 hitrih antigenskih testov, pri čemer pa ni znano, koliko od teh je bilo pozitivnih, saj se od 13. februarja vsi pozitivni na hitrih testih potrjujejo s PCR testi. Skupno število vseh doslej potrjenih okužb s koronavirusom v Sloveniji zdaj znaša 226.786. Aktivnih primerov je trenutno 13.818.  Trend obolelosti s koronavirusom v  na dan 11. 4. 2021 (00:00-24:00):- Št. testiranj: 1484- Št. pozitivnih: 287 (19,3 %)- Št. hospitaliziranih: 636- Št. oseb na intenzivni negi: 142- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 18- Št. umrlih: 7- 7-dnevno povprečje: 903 pic.twitter.com/CWgQfatvyv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Na današnji vladni covid novinarski konferenci sta o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 spregovorila docentka dr. med. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, ter specialist infektologije in intenzivne medicine dr. med. Tomaž Vovko. Z zmernim optimizmom lahko ugotovimo, da so številke pozitivnih covidnih primerov v zadnjih dneh lahko pokazatelj, da se je eksponentna rast epidemiološke krivulje ustavila, je podatke povzela Logar. Se pa bodo bolj konkretni učinki delne zaustavitve javnega življenja pokazali do konca tega tedna. Naslednji teden bo država prešla nazaj na regijski princip sproščanja ukrepov, zato bodo glede na dosežene številke sedemdnevnega povprečja pozitivnih primerov, nekateri deli države lahko prešli v oranžno fazo sproščanja ukrepov, s tem se bodo na primer odprle terase in zunanji deli lokalov.Glede cepljenja smo trenutno nad evropskim povprečjem, bo pa cepiva v maju in juniju še več, zato se bo do začetka počitnic cepilo čim večji del prebivalstva. Na intenzivni terapiji v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je trenutno hospitaliziranih 1/3 vseh slovenskih intenzivnih bolnikov. Oddelek je vzpostavljen v jeseni leta 2020 prenovljenih DTS prostorih, ki izstopa po svoji velikosti in s tem tudi po številu takih bolnikov na enem samem mestu. Bolniki, ki covid preživijo, so zelo prizadeti in potrebujejo veliko naporov, da se spet vrnejo v normalno življenje.  Specialist infektologije in intenzivne medicine dr. med. Tomaž Vovko, @ukclj: Na UKC Ljubljana zdravimo tretjino kritično bolnih covid-19 bolnikov. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Vovko opaža, da je težjih potekov bolezni pri mlajših bolnikih več, zato to posredno pripisujejo vplivu angleške različice virusa, ki je za potek bolezni bolj nevarna. Ostaja pa o bolezni še naprej več neznank, predvsem dolgoročne posledice še niso znane. Vovko, @ukclj: V 1. valu so bile številke bolnikov precej majhne, delo je bilo naporno, ker smo se šele učili, v 2. valu je bilo težje, ker smo imeli več bolnikov, sedaj pa imamo veliko problemov, ker število bolnikov na intenzivni terapiji hitro raste. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Stanje je zelo podobno tistemu, ki smo ga lani februarja in marca gledali na posnetkih iz Bergama, kjer je bilo na enem mestu zelo veliko bolnikov, je povedal Tomaž Vovko.  Vodja svetovalne skupine pri @MinZdravje @MatejaLogar: Glede na predstavljene epidemiološke podatke lahko z zmernim optimizmom ugotavljamo, da se je eksponentna rast novookuženih ustavila, kar pa še ne pomeni, da je to čas, ko lahko rečemo, da ukrepi niso več potrebni. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Strokovna skupina je med drugim sklenila, da se odpiranje teras gostinskih lokalov premakne iz rumene v oranžno fazo. Ti ukrepi bodo ostali v tej obliki, če bomo seveda upoštevali preostale ukrepe, je dejala Logarjeva: "Sami gostinski lokali res ne predstavljajo zelo velikega tveganja in prav zato smo jih na semaforju uvrstili v oranžno fazo." Vodja svetovalne skupine pri @MinZdravje @MatejaLogar: Glede na predstavljene epidemiološke podatke lahko z zmernim optimizmom ugotavljamo, da se je eksponentna rast novookuženih ustavila, kar pa še ne pomeni, da je to čas, ko lahko rečemo, da ukrepi niso več potrebni. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Tako Tomaž Vovko, kot tudi Mateja Logar sta opozorila na neodgovorno ravnanje ljudi. Odločajo se za nevarne prakse, ko se namerno okužijo, da bi pridobili potrdilo o prebolelosti. Z dostopnostjo cepiva se bo to, da si prebolel covid, verjetno umaknilo s seznama ugodnosti, je povedala Logarjeva. Vlada je skupaj s strokovno skupino pripravila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. Veljajo ukrepi, določeni v rdeči fazi. #SkupajZmoremo pic.twitter.com/1Zp9jOPRUr — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 9, 2021

Mon, 12. Apr 2021 at 17:31

0 ogledov

Pred 30 leti: Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije!
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije, medtem pa je predsednik zvezne vlade Ante Marković s slovenskimi mediji delil svojo vizijo razvoja Jugoslavije. Notranjepolitično dogajanje sta zaposlovala civilno služenje vojaškega roka in zahteva Slovenske kmečke zveze – ljudske stranke (SKZ-LS) po odpoklicu njihovega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca. Ob zaključku tridnevnega obiska v Avstriji, kjer je avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega in zunanjega ministra Aloisa Mocka seznanil s položajem v Jugoslaviji in pripravami na samostojnost Slovenije, je zunanji minister Rupel odločno zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije. Namen obiska je bil sicer zagotoviti, da se tudi po razglasitvi samostojnosti 26. junija ohrani nemoten prehod ljudi, blaga in storitev. Z Mockom sta se tudi dogovorila, da bo slovensko-avstrijska komisija izvedencev preučila in poslovenila 80 bilateralnih pogodb med Avstrijo in Jugoslavijo. Preberi še: https://vfokusu.si/post/588301/bilo-je-pred-30-leti-11-4-1991-dan-intenzivnih-politicnih-pogovorov-sestih-predsednikov-republik Preračunljivo pričakovanje, da bodo gospodarske reforme zmanjšale politične napetosti v JugoslavijiPo koncu srečanja s predsedniki republik na Brdu pri Kranju je Ante Marković predstavil svoje videnje nadaljnjega reševanja jugoslovanske krize. V intervjujih v Sobotni prilogi Dela in Dnevniku je izpostavil, da je prehod iz socialističnega v kapitalistični sistem treba na vsak način opraviti, če naj bi se povrnilo zaupanje mednarodne skupnosti v Jugoslavijo. Po njegovem mnenju pa prehod ne bi bil mogoč oziroma bi bil celo najdražji, če bi državo razstavili na šest enot. Ocenil je namreč, da bi vsaka republika v primeru odhoda plačala najvišjo ekonomsko in socialno ceno, prav tako je zažugal z nasprotovanjem jugoslovanske vojske. Marković je površno ocenil, da je ideologijo komunizma zamenjala ideologija nacionalizma, obenem pa je na trenutke preračunljivo pričakoval, da bodo le predlogi gospodarskih reform zmanjšali politične napetosti v državi. Sploh, ker mu je bila že mnogokrat poprej izražena javna nezaupnica. O Jugoslaviji so razpravljali tudi na rednem posvetu Evropska skupnost – ZDA v Washingtonu. Ameriški predsednik Bush, predsedujoči Evropski skupnosti Jacques Santer in predsednik evropske komisije Jacques Delors so ponovili tedanje stališče večjega dela mednarodne javnosti, o prizadevanjih za enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Sklenili so, da bodo pomagali le enotni Jugoslaviji, njene prebivalce pa spodbudili, naj mirno in v demokratičnem dialogu zgladijo nastale razlike. Civilno služenje vojaškega roka je privilegijSlovensko politično javnost je med drugim zaposlovala določba predloga zakona o vojaški dolžnostio razmerju med civilnim in rednim služenjem vojaškega roka. Vlada je predlagala, da bi civilno služenje moralo trajati najmanj devet mesecev, tj. tri mesece dlje, kot običajna vojaška obveznost. Namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin je ob predstavitvi zakona na republiški komisiji za obrambo izpostavil, da bodo “oporečniki” na ta način celo v boljšem položaju v primerjavi z vojaki. Členu sta z argumentom neenakopravne obravnave najbolj ostro nasprotovala Gregor Golobič in Slavoj Žižek, sicer visoka funkcionarja Liberalne demokracije Slovenije. Vlada pod pritiskomKljub izzivom zahtevne priprave na dejansko osamosvojitev, so vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta zaposlovala tudi notranjepolitična trenja. V telefonski anketi Dela Stik je 42,2 odstotkov vprašanih menilo, da bi vlada lahko naredila več. Podobno so za resor kmetijstva menili v koalicijski SKZ-LS z javno zahtevo po odpoklicu kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, ki je bil na resor imenovan iz njihove kvote. Notranji minister Igor Bavčar je v intervjuju v Sobotni prilogi Dela izpostavil, da so takšna nasprotja normalna za vsako koalicijo, a da je način, kako je prišlo do iniciative za zamenjavo, neprimeren. Prav tako pa je ocenil, da bo rekonstrukcija vlade zaradi nekompetentnosti nekaterih ministrov potrebna. Naraščanje političnih trenj so pretresali tudi na sestanku Slovenskih krščanskih demokratov. Sklenili so, da bodo še pred koncem leta sklicali izredni kongres, saj so se pojavile ocene, da bi lahko prišlo do volitev že spomladi leta 1992. Marko Balažic, Ukom

Mon, 12. Apr 2021 at 10:51

0 ogledov

Javna agencija za knjigo: Letos rekordna podpora domačim avtorjem
Javna agencija za knjigo letos razpolaga z 1,32 milijona evrov proračunskih sredstev več kot lani. Znana sta tudi kuratorja slovenske predstavitve na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023. Veliko povečanje proračunskih sredstev za knjigo je med drugim omogočilo precejšen dvig honorarjev za slovenske avtorje. Javna agencija za knjigo se je namreč ob soglasni podpori sveta agencije odločila, da prednostno podpre izvirno ustvarjalnost v slovenskem jeziku, zato so se letos avtorski honorarji za domače ustvarjalce, ki jih sofinancira, dvignili za 37 odstotkov, za 6 odstotkov pa so se dvignili tudi honorarji za prevajalce. Tej usmeritvi sledi tudi ponovna uvedba štipendij za uveljavljene pisatelje in prevajalce. Po novem bo tako na voljo 10 štipendij po 10.000 evrov. Poleg tega je Ministrstvo za kulturo letos za 500.000 evrov povečalo sredstva za odkup gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah, kar pomeni, da se bodo sočasno povečala tudi sredstva za poplačilo avtorjev iz knjižničnega nadomestila. Poleg avtorjev in prevajalcev bodo letos dodatne podpore deležni tudi drugi soustvarjalci slovenske knjige od lektorjev do urednikov, posebna pozornost pa bo namenjena digitalizaciji področja.   Pozitivni premiki se dogajajo tudi v projektu Frankfurt 2023. V soglasju z dosedanjimi domačimi in tujimi partnerji projekta (založniki, agenti, poznavalci) ter strokovnimi službami Javne agencije za knjigo je njen svet imenoval dva kuratorja, kompetentna poznavalca kompleksnega področja, ki bosta vsebinski gonilni sili projekta. To sta doc. dr. Amalija Maček in dr. Matthias Göritz. Kuratorja bosta s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami bistveno nadgradila projekt ter omogočila njegovo učinkovito izvajanje in dolgoročne učinke.  Dr. Amalija Maček  Dr. Amalija Maček je visokošolska učiteljica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, akreditirana konferenčna tolmačka za institucije Evropske unije in priznana književna prevajalka. Sodelovala je pri več mednarodnih znanstvenih projektih ter pri predstavitvah Slovenije na knjižnih sejmih v Leipzigu in Frankfurtu. Je poznavalka nemškega literarnega prostora. Matthias Göritz  Matthias Göritz je nemški pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec, ki prevaja tudi iz slovenščine. Za svoj prozni prvenec (Der kurze Traum des Jakob Voss, 2005) je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis. Po študiju filozofije in književnosti je dolgo živel v Moskvi, Parizu, Chicagu in v New Yorku. Je gostujoči profesor na številnih tujih univerzah in prejemnik mnogih mednarodnih literarnih štipendij. Trenutno je profesor na Univerzi Washington v St. Louisu v ZDA, kjer je zasnoval nov študijski program kreativnega pisanja.

Mon, 12. Apr 2021 at 02:10

0 ogledov

Bilo je pred 30. leti: 11. 4. 1991 – dan intenzivnih političnih pogovorov šestih predsednikov republik
11. april 1991: Na današnji dan so na različnih ravneh potekali politični pogovori o jugoslovanski prihodnosti, a otipljivih rezultatov niso dali. Zveza združenj borcev se je medtem pripravljala na praznovanje 50. obletnice ustanovitve Protiimperialistične fronte in se za zavarovanje »pridobitev revolucije« zatekla tudi po pomoč v tujino. Pestra paleta političnih sogovornikov in rešitev na Brdu pri Kranju Na Brdu pri Kranju so se nadaljevali pogovori predsednikov šestih jugoslovanskih republik. Osrednje vprašanje, glede katerega se seveda niso zedinili, je bil prihodnji politični zemljevid – Jugoslavija kot zveza suverenih republik, kar sta zagovarjali predvsem Srbija in Črna Gora, ali pa zveza suverenih držav, kar sta zagovarjali Slovenija in Hrvaška. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki se je tega dne pogovarjal z avstrijskim kanclerjem dr. Franzem Vranitzkym in predsednikom zveznega parlamenta Heinzom Fischerjem, je v pogovoru z avstrijskimi novinarji pozdravil nadaljevanje pogovorov predsednikov, obenem pa izrazil dvom v njihovo uspešnost ter poudaril pomen nedotakljivosti sedanjih republiških meja. Minister za zakonodajo Lojze Janko je na tiskovni konferenci zavrnil različna ugibanja o politični oziroma monetarni povezavi s severno sosedo. Dr. France Bučar pa je domačim in tujim novinarjem na vprašanje glede nenaklonjenega stališča Evropske skupnosti do naše osamosvojitve jasno poudaril, »da je Slovenijo pač zavezal plebiscit, da napravi ta korak, ne glede na to, ali je ali ni všeč zunanjemu svetu.«   Predsednik vlade Lojze Peterle se je tega dne vrnil s sestanka predsednikov republiških izvršnih svetov (vlad) s predsednikom zveznega izvršnega sveta (zvezne vlade) Antejem Markovićem. Peterle je izrazil dvom v uspeh Markovićevih reformnih prizadevanj, ki niso upoštevala realnega političnega stanja in jasno izražene politične volje posameznih republik. Marković je namreč skušal na vsak način ohraniti federacijo in disciplinirati republiške politike z grožnjo gospodarskega poloma in socialne eksplozije. Tudi glede finančne podpore Mednarodnega finančnega sklada (IMF), ki je poslal v Jugoslavijo svojo misijo, je Marković strašil, da bo finančna podpora pogojena s sklenitvijo sporazuma o minimalnem delovanju federacije. Iskalec nacistov za borčevske pravice Borčevske organizacije in njihovi idejni podporniki so se v tem času intenzivno pripravljali na praznovanje 50. obletnice Protiimperialistične fronte, ki se je šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). V skladu s spremenjenimi političnimi razmerami so poskušali na novo interpretirati revolucionarno zgodovino. Član predsedstva in predsednik odbora Republike Slovenije za obeležitev 50-letnice ustanovitve OF Ciril Zlobec je pojasnjeval, da naj bi Vidmar in tovariši že na kočevskem zboru kazali težnjo po osamosvajanju Slovenije (teza sicer ne vzdrži resne zgodovinske kritike). Za 27. april so napovedali, da bo na Trgu revolucije potekalo »ljudsko in ne borčevsko zborovanje«. Med člani Zveze združenj borcev NOV so se tudi širile govorice, da bo vlada odpravila nekatere borčevske bonitete, kar je vladna stran zanikala in poudarila, da bodo vse zakonsko določene pravice ohranili. Kljub temu je Zveza združenj borcev za pritisk na vlado uporabila tudi dobre mednarodne zveze; Lojzetu Peterletu je tako pisal celo znani judovski publicist in lovec na naciste Simon Wiesentahl in ga opozoril, da bi morebitna odprava borčevskih pravic lahko bila povod za mednarodno intervencijo. Mag. Jurij Pavel Emeršič Vir: gov.si

Sun, 11. Apr 2021 at 21:15

164 ogledov

Samodiagnoza Alema Maksutija: Debili smo vedno samozavestni! Vedno!
O Alemu Maksutiju, menda celo z doktorskim nazivom kakšne Dolančeve šole za politične vede, ne kaže preveč izgubljati besed. Za slovensko levico, povezano v KUL,  Koalicijo užaljenih luzerjev, je več kot priročen, ker sovraži Slovence, ker sovraži desnico in ker sovraži Janeza Janšo. Maksuti je idealen obraz za nacionalno RTV in POP TV, ki kar tekmujeta, katera bo bolj popljuvala aktualno vlado in njene ukrepe. Svoj gnev zoper Slovence in slovenstvo, Maksuti je balkanski prišlek, zoper državo in njeno vlado, ki bo čez tri mesece prevzela predsedovanje  EU, žolčno izliva preko twitterja.  Njegov besednjak se redko sliši v najbolj zanikrni beznici, gospod pa se gibljejo v akademski sferi, ki vse njegove twitter nebuloze spremlja molče! V enem zadnjih twittov pa je Alem Maksuti zapisal samodiagnozo, v enem stavku je povedal tisto, kar o njem vemo že dolgo. Da je debil in to samozavestni debil! Če kaj, mu samozavesti gotovo ne manjka, tudi takrat, ko izliva svoj žolč proti desnici na javni RTV ali preko socialnih omrežij.  Halo, Manica Ambrožič! Boste še naprej v svoje informativne oddaje kot političnega analitika vabili Alema Maksutija?! Gre vseeno za  "izpričanega debila," ki bi prej sodil za take osebke ustrezno ustanovo, ne pa v Primetime nacionalnega RTV servisa.  S POP TV je vsaka komunikacija odveč, ker z Maksutijem celo delijo sovražnost do aktualne vlade in njenega predsednika Janeza Janše.    b.c.
Teme
Marjan Pogačnik Slovensko sodstvo

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?