Evropski poslanec dr. Milan Zver je v okviru spletnih seminarjev za izobraževalne ustanove, ki jih v času šolanja na daljavo izvaja osebje multimedijskega centra Doživi Evropo, sodeloval v video razpravi z dijaki Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. Dijaki Gimnazije Slovenske Konjice ter Srednje poklicne in strokovne šole Zreče so za poslanca pripravili vprašanja, vezana na njegovo delo, na izobraževanje in zaposlovanje mladih, na temo reševanja globalne epidemije, nekaj besed pa so namenili tudi aktualnim temam.

Kot je uvodoma dejal dr. Zver, ga je politična kariera zelo povezala z mladimi, kot minister za šolstvo je delal z mladino, enako počne tudi v odboru za kulturo Evropskega parlamenta. "Če govorimo o prihodnosti Evrope, je pomembno vključiti mlade, ki so doslej vedno izkazali poglobljeno vedenje o evropskih institucijah," je dejal evropski poslanec in dodal, da bi si želel, da bi bili tudi slovenski mladi močno vključeni v politiko ter da bi se zavedali, "da glas mladih šteje in da je pomembno iti na volitve."

Po mnenju evropskega poslanca je izobrazba v Evropi do srednje ravni med boljšimi na svetu, v kasnejšem izobraževanju pa glede na druge regije v svetu padamo. Ob tem je dr. Zver izpostavil bolonjski sistem, ki je v Evropi skupen in za katerega meni, da širi dobre prakse med državami. "Uvajamo skupne standarde znanj, tako da ima zdravnik, izšolan v Ljubljani podobna znanja kot zdravnik, izšolan v Parizu ali Atenah. Skozi sodelovanje se kakovost izobraževalnih sistemov v državah članicah povečuje," je prepričan dr. Zver. Prav tako je poslanec izpostavil, da imajo mladi v državah, kjer je razvit dualni sistem, boljše pogoje, da po šolanju pridejo do ustreznega delovnega mesta. "Ta sistem je tudi boljši, saj se mladi precej učijo praktično oziroma v delavnicah in skozi delo, zaradi česar jih delodajalci tudi prej zaposlijo," je dejal dr. Zver, ki je dodal še, da gredo trendi po državah članicah sedaj v smeri dualnega izobraževanja, "s čimer bo tudi v bodoče manj težav pri iskanju služb."

Evropski poslanec je obenem opozoril, da je slovenska vlada letos tudi pregledala stopnjo zaposljivosti po posameznih smereh in ugotovila, da so nekatere smeri kadrovsko podhranjene ter zato zagotovila dodatna študijska mesta na področjih, ki jih družba najbolj potrebuje. "Država ima možnost vplivanja na to, da se prevelika asimetrija v tem smislu odpravi," je poudaril evropski poslanec.  Dr. Zveru se zdi pomembno vprašanje, kako privabiti mlade, ki gredo v tujino (študijska potovanja, Erasmus izmenjave, … ) k vrnitvi domov. "Erasmusovci se običajno vračajo domov, saj je kakovost življenja v Sloveniji dokaj visoka v primerjavi z drugimi evropskimi državami," je povedal poslanec in dodal, da pa so mladi v preteklosti odhajali iz Slovenije, ker je bil trg dela prešibek in ker se niso mogli zaposlovati. "Tudi tisti, ki si v tujini ustvarijo družine, težko pridejo nazaj," je še povedal poslanec in dodal, da se mlade lahko pridobi nazaj z dobrimi, kakovostnimi delovnimi mesti in socialno varnim okoljem. "Le na ta način bo Slovenija ohranjala najboljše kadre doma, če tega ne bo, pa bodo odhajali v tujino," je menil poslanec.

Ob vprašanjih, povezanih z bojem proti pandemiji, je dr. Zver dejal, da se je prvič zgodilo, da so evropske institucije stopile skupaj. "EU je zbrala denar na finančnih trgih, se vmešala v proizvodnjo zdravil in cepiv, prvič je tudi zagotovila pošteno, korektno in solidarno distribucijo zdravil," je naštel poslanec in dodal, da je enotna politika spopada s COVID-19 zelo dobrodošla, pri čemer pa se kljub tem enotnim politikam na področju zdravstva ohranja suverenost in samostojnost držav.

"Noben del sveta ni zagotovil večje stopnje enakosti kot EU, potrebno pa si je prizadevati, da je enakost med spoloma optimalno uresničena," pa je dr. Zver izpostavil ob vprašanju spolne enakosti. "Danes še vedno lahko govorimo o diskriminaciji žensk na posameznih področjih, npr., ko gre za spolno nasilje, zastopanost žensk v ključnih odločevalskih sferah politike, zaposlovanje žensk v javni, državni upravi," je menil poslanec in dodal, da EU v zadnjem času sprejema  vrsto dokumentov, resolucij, kjer se opozarja, da bi morali biti spolne kvote sprejete tudi v gospodarskih družbah.

O lažnih novicah je dr. Zver dejal, da se na ravni EU to rešuje že kar nekaj časa. "Naj spomnim, da so Britanci ustanovili javno BBC, ker so se bali, da bo zasebni kapital ustvaril medije in nato ljudem pošiljal neuravnotežene informacije," je dejal dr. Zver in poudaril, da je ena od ustavnih pravic objektivna, vsestranska informiranost, "kar pa je danes težko doseči, saj so mediji v lasti zasebnikov oziroma posameznih družb, katerih glavna naloga pa ni objektivno informirati, temveč ustvariti nek efekt s svojim poročanjem."  Medijska krajina bi po besedah poslanca morala biti uravnotežena, tako da bi lahko vsak izbral tisto interpretacijo, ki mu je blizu. "V Sloveniji se medijska krajina šele vzpostavlja. Pri tem so sicer velik korak naprej naredili družbeni mediji, ki lahko vsakega posameznika naredijo za medij. Klasični mediji pa izgubljajo monopol, saj so uporabniki družabnih medijev neka alternativa," je ocenil evropski poslanec.  

Kar se tiče sodstva, je dr. Zver izpostavil razliko med nemškim in slovenskim sodstvom, ko gre za vprašanja javnosti sojenja. "Nemška sodišča svoje delo opravljajo javno, zato je tudi stopnja zaupanja ljudi v sodstvo bistveno večja kot pri nas, kjer te javnosti ni," je ocenil dr. Zver, ki je še dodal, da je visoka stopnja zaupanja v sodstvo značilna zlasti za države na severu.

Tudi okolje postaja po besedah poslanca ena od osrednjih tem razprav evropske politike. "Zeleno je prisotno v vseh resolucijah na vseh področjih in vseh politikah. Pomembno se mi zdi, da se počasi vračamo k pariškemu sporazumu, EU pa je na tem področju zelo proaktivna in kot kaže se bodo k temu sporazumu vrnile tudi ZDA," je navedel dr. Milan Zver. Po njegovih besedah bo treba prepričati še Kitajsko, da tudi sprejme okoljske standarde. "Če nam to uspe, bo to dobro, v kolikor pa nam ključnih dejavnikov v svetu ne uspe prepričati, pa bo še vedno treba živeti z mnogimi riziki na področju okolja," je ocenil dr. Zver.

V pogovoru s poslancem so se dijaki dotaknili tudi pomena pozitivnega nacionalizma, trans-atlantskih odnosov med EU in ZDA, ob zaključku pogovora pa je poslanec povabil dijakinje in dijake, da sledijo evropskim politikam na vseh področjih in da skušajo biti proaktivni ter da se udeležujejo volitev tako kot njihovi vrstniki na severnem in zahodnem delu Evrope.