Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je bil včeraj na povabilo predsednika nacionalnega sveta Švicarske konfederacije Andreasa Aebija na prvem uradnem obisku v Bernu. Obisk je, kot je povedal Zorčič, potrdil dobre odnose med državama in interes za nadaljevanje sodelovanja na številnih področjih, med drugim tudi na poglobitvi medparlamentarnega sodelovanja. Zorčič in njegov gostitelj Andreas Aebi sta se dotaknila številnih aktualnih tem in ocenila, da je epidemija Covid-19 imela velik vpliv na delo parlamentov in je prinesla dodatne izzive za parlamentarno demokracijo, povečala pa je tudi odgovornost za sprejemanje odločitev v teh razmerah. Sogovornika sta izmenjala izkušnje pri obvladovanju epidemije, upravljanju zdravstvene krize in blaženju socialno-ekonomskih posledic. Predsednik državnega zbora se je v Bernu sestal še s Herrnom Ericom Nussbaumerjem, predsednikom delegacije EU/EFTA, in ga seznanil s prioritetami slovenskega predsedovanja EU, med katerimi je posebej izpostavil razvoj strategije zelenega prehoda in digitalne transformacije. Švicarji so pomemben partner EU, zato se pripravljajo na sklenitev okvirnega institucionalnega sporazuma med Švicarsko konfederacijo in EU, o katerem pa bodo odločali volivci na referendumu. Pred uradnim začetkom se je predsednik Zorčič srečal tudi s predstavnikom slovenskega društva Kulturni most Švica-Slovenija Janezom Čukom in se seznanil z njihovim delom. V Švici, po ocenah predsednika društva, živi okrog 15 tisoč Slovencev, največ v nemško govorečem delu Švice. V dopolnilni pouk slovenščine, ki ga izvaja Združenje staršev otrok dopolnilnega pouka slovenščine "Martin Krpan", pa je vključenih okoli 170 otrok. Predsednik Zorčič je društvom Slovenk in Slovencem v Švici poslal pismo podpore ter obžaloval, da se zaradi časovne stiske ni imel priložnosti srečati z njimi. 

Predsednik vlade Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju udeležil srečanja predsednic in predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin, ministra za zdravje in Strokovne svetovalne skupine ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, ki ga je sklical predsednik republike Borut Pahor. V skladu z dogovorom na srečanju predsednikov in predsednik parlamentarnih strank, ki je potekalo 24. februarja 2021, so se sogovorniki danes posvetovali o ključnih vprašanjih in ukrepih, pomembnih za uspešno strategijo soočanja z epidemijo COVID-19, vključno z morebitnimi predlogi za nujno potrebne sistemske spremembe v javnem zdravstvenem sistemu. .@JJansaSDS po sestanku o obvladovanju epidemije: Danes so tudi tisti, ki niso del vladne koalicije, dobili nekaj občutka o tem, s kakšnimi dilemami se vlada srečuje v mesecih epidemije.https://t.co/cHj4hSEwpW pic.twitter.com/DOQxzsbCur — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 17, 2021 Po srečanju je predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci izpostavil, da je bil sestanek koristen in da se je dogajanje, ki je običajno za srede popoldan preslikalo v opoldanski čas. "Predstavitev, razprav in razreševanja strokovnih dilem, kakršnih smo bili danes deležni vsi predstavniki parlamentarnih strank, ki smo se tega sestanka udeležili, smo običajno deležni tisti z vlade, ki vsako sredo popoldan obravnavamo COVID-19 situacijo in razmere v Sloveniji, Evropi in po svetu in potem v skladu z običajno prakso in odločbo Ustavnega sodišča podaljšujemo ali spreminjamo preventivne ukrepe," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da so danes tudi tisti, ki niso del vladne koalicije, dobili nekaj občutka o tem, s kakšnimi dilemami vse se vlada srečuje v mesecih epidemije. "Ker se številke okužb večajo, je bil sprejet dogovor, da se pred morebitno potrebno naslednjo zaostritvijo ukrepov ponovno organizira podoben sestanek," je dejal premier Janša, ki je izrazil upanje, da bodo številke takšne, da tovrstni sestanki ne bodo potrebni. "Je pa sprejet dogovor, da se dobimo vsak mesec, dokler epidemija traja," je še povedal premier Janez Janša. Predsednik vlade Janez Janša je ob novinarskih vprašanjih o tem, da Levica in LMŠ na današnjem sestanku nista bili prisotni, izrazil obžalovanje, da predstavnikov teh dveh strank na današnjem sestanku ni bilo, saj so bile danes razrešene številne dileme in vprašanja, ki se izpostavljajo. Predsednik vlade Janez Janša se je danes na Brdu pri Kranju udeležil srečanja predsednic in predsednikov parlamentarnih strank  V zvezi z decembrskim naročilom cepiva za Slovenijo, pa je premier dejal, da je v večini lanskega leta veljalo, da bo podjetje Astra Zeneca tisto, ki bo prvo proizvedlo in registriralo cepivo in da bo to prvo odobreno cepivo. "Ko so bile prve pogodbe s tem podjetjem podpisane, je Evropska komisija sklepala dogovore, na podlagi tega so se države članice EU odločale predvsem za to cepivo. Potem je prišlo do zapletov v tretji fazi testiranj in prvo cepivo, ki je bilo odobreno, je bilo cepivo BionTech Pfizer," je spomnil predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da je ta odobritev sovpadla z decembrskim zasedanjem Evropskega sveta, ko je bilo to najavljeno in tudi z odstopom tedanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter z začasnim opravljanem te funkcije s strani predsednika vlade. "Moja prva reakcija, ko sem prevzel ministrstvo za zdravje, je bilo naročilo vsem pristojnim, da kjerkoli in kadarkoli in za kakršnokoli ceno bo možno naročiti dodatne količine cepiva, to naredijo, ne glede na to, ali bo to Astra Zeneca, Pfizer, ali katerokoli drugo cepivo, in od takrat naprej je ministrstvo za zdravje temu sledilo. Do takrat pa je bila v Sloveniji in drugod favorizirana Astra Zeneca," je dejal premier in dodal, da tega problema, s katerim se države članice soočajo danes, ne bi bilo, če bi to podjetje cepiva dobavljalo skladno s pogoji, pa jih žal ne. "Tiste države, ki so naročile več cepiva Astra Zeneca, so danes po precepljenosti daleč zadaj oziroma pod povprečjem EU," je dejal premier. "Mi smo v decembru naročili za najvišjo možno količino dodatnega cepiva Astra Zeneca. Ta iniciativa, da Evropska unija naroči 100 milijonov dodatnih doz cepiv je prišla s strani nemškega ministra za zdravje in konkurirali smo za toliko, kolikor lahko dobimo in dobili smo milijon dodatnih doz," je dejal predsednik vlade in ob tem dodal, da je Slovenija v prvem kvartalu po precepljenosti nad povprečjem. "Konkurirali smo tudi za dodatne količine takoj, ko je bilo mogoče, odobrenih smo dobili nekaj manj kot pol milijona doz Pfizerja, vendar pa ta pogodba vsaj do včeraj zvečer še ni bila podpisana," je dejal predsednik vlade in dodal, da je Pfizer doslej tudi edino podjetje, ki se je držalo rokov in dobav. Predsednik vlade Janez Janša je še poudaril, da nobena članica EU ni naročila premalo cepiv, Slovenija pa, da je naročila preko 7 milijonov cepiv za 2 milijona prebivalcev. "Problem, ki ga rešujemo v zadnjih dneh torej je, da eno od podjetij ne dobavlja količin kot bi jih moralo," je izpostavil predsednik vlade in dodal, da to podjetje za ta svoja ravnanja ne trpi nobenih sankcij. "Ključno vprašanje torej je, kako je mogoče, da neko podjetje dobavlja več kot pol manj, kot se je zavezalo v pogodbi, pa se v zvezi s tem nič ne zgodi, ni posledic in ni sankcij. Dokler se ta zaplet ne razreši, smo predlagali korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija, kjer bo možno, zagotovila dodatne količine cepiva, ki jih bo distribuirala tistim državam članicam, ki so prizadete zaradi nedobav cepiva Astra Zeneca," je še povedal predsednik vlade in poudaril, da je predsednica Evropske komisije tudi že sporočila, da je prva takšna dobava že realizirana. "Sam osebno, pa tudi moji kolegi po Evropi terjamo, da se te pogodbe s podjetji, ki zagotavljajo cepiva javno objavijo, zato da bo konec špekulacij, kaj v pogodbah dejansko piše in da se ugotovi, zakaj Astra Zeneca ne dobavlja toliko cepiv kot bi jih morala in zakaj ne trpi nobenih sankcij za to. Informacije namreč so, da je pogodba slaba in da jo podjetje izkorišča zaradi komercialnega razloga," je dejal predsednik vlade. Omenil je tudi, da je cena ene doze cepiva Astra Zeneca približno 2 evra, na trgu izven EU pa se to cepivo prodaja bistveno dražje. "Kolegi iz Češke so me obvestili, da so dobili komercialno ponudbo po 13 evrov za dozo cepiva, torej za več kot šestkratno ceno," je navedel premier. Izpostavil je tudi, da če je pogodba slaba, "mora za to nekdo odgovarjati." "Zaradi situacije, kakršna je, pa predlagamo, da se sklene še dodatna pogodba, tudi če je za to treba plačati višjo ceno, kajti, če gre za nekaj evrov višjo ceno, je to še vedno manjša cena, kot ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejemati za zajezitev širjenja epidemije, posledice, ki jih čutimo zaradi omejitev in posledice, ki se odražajo v bolnišnicah in v številu umrlih," je poudaril premier Janez Janša. Predsednik vlade je v nadaljevanju spomnil tudi na včerajšnji sestanek na Dunaju s petimi evropskimi kolegi, kjer je poudaril, da si ne predstavlja situacije, če bi polovica evropskih držav dosegla 60% precepljenost, druga polovica pa 30% do poletja in bi to pomenilo, da je polovica Evrope odpravila epidemijo, drugi del pa ne. "To bi lahko pomenilo resno politično krizo. Ker v drugi polovici leta predsedujemo Svetu EU, bi si želeli, da to izpeljemo v optimističnem vzdušju, ter da delamo na okrevanju iz epidemije, zato na ta problem opozarjamo, ko ga je še mogoče rešiti," je dejal premier Janez Janša. Predsednik vlade Janez Janša je še povedal, da šest predsednikov vlad predlaga sklep, da bi se Evropski svet zavezal, da bo do začetka poletja EU zagotovila dovolj cepiva za 70% precepljenost vsega prebivalstva. "Torej kot obvezen sklep predlagamo nekaj, kar je bilo kot politična odločitev že sprejeto decembra lani, pa se potem zaradi nespoštovanja pogodbe ali pa slabe pogodbe, ni upoštevalo," je povedal predsednik vlade. Predsednik vlade je ob tem tudi spomnil, da se je v podjetje Astra Zeneca in v razvoj cepiv vlagalo evropski denar. Predsednik vlade Janez Janša je tudi še dejal, da bi verjetno morali hitreje reagirati takrat, ko je bilo jasno, da prihaja do zapletov s cepivi Astra Zeneca, "ampak v Sloveniji je bil to čas, ki je sovpadal z umetno povzročeno politično krizo, z rušenjem ene stranke in z odstopom zdravstvenega ministra." Na vprašanje, ali bodo odslej pri zajezitvi epidemije upoštevani predlogi opozicije, je premier Janez Janša odvrnil, da je bil namen sestanka, da se vsi predstavniki vladne koalicije kot tisti, ki zastopajo nevladni del parlamentarnega spektra, seznanijo s situacijo in prognozami. "Obžalujem, da četrtine parlamentarnega spektra danes ni bilo, in da sedaj ni seznanjeno s številkami," je povedal predsednik vlade in zaključil, da so vrata vladne koalicije opoziciji za sodelovanje pri boju z epidemijo odprta. "S pomočjo predsednika republike smo doživeli, da se je ta poziv k sodelovanju vsaj na pol realiziral," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ Marta Grgič Vitek je na današnji vladni covid tiskovni konferenci predstavila rezultate izvajanja cepljenja v državi. Trend obolelosti s koronavirusom v  na dan 16. 3. 2021 (00:00-24:00):- Št. testiranj: 5989- Št. pozitivnih: 1112 (18,6 %)- Št. hospitaliziranih: 444- Št. oseb na intenzivni negi: 83- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 48- Št. umrlih: 7- 7-dnevno povprečje: 737 pic.twitter.com/z6VEwgEhNS — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 17, 2021 Sicer pa je bilo včeraj izvedenih 5.989 PCR-testiranj, 1.112 testov je bilo pozitivnih. Delež znaša 18,6 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 24.688 hitrih testov. Aktivnih covid primerov v državi je trenutno 10.310. Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov je po danes objavljenih podatkih NIJZ nekoliko višje, kot je bilo včeraj in znaša 737 (včeraj 716). Hospitaliziranih je 444 bolnikov od tega 83 na intenzivnih oddelkih. Umrlo je 7 bolnikov, vsi v bolnišnicah. Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo naslednje občine: Celje (36), Domžale (33), Kranj (21), Jesenice (17), Trbovlje (21), Litija (20), Zagorje ob Savi (16), Nova Gorica (14), Sežana (27), Koper (33), Izola (12), Piran (17), Ljubljana (138) in Maribor (56). Do danes je bilo dobavljenih v državo 215.475 odmerkov cepiv podjetja Pfizer, 28.800 cepiv podjetja Moderna in 88.800 odmerkov AstraZenece, kar je skupaj 333.075 odmerkov, je podatke predstavila Grgič Vitek. Do 14. marca je bilo na osnovi podatkov vnesenih v elektronski register cepljenih oseb s 1. odmerkov cepljenih 174.164 oseb, kar je 8,3 odstotka prebivalcev in 83.801 oseb z drugim odmerkom, kar je 4,0 odstotka prebivalcev. Skupaj je bilo porabljenih 257.965 odmerkov, dobavljenih glede na podatke v registru, pa 313.185 odmerkov. Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede bolezni #covid19. Sodeluje dr. Marta Grgič Vitek, Nacionalna koordinatorica programa cepljenja @NIJZ_pr. https://t.co/lLFGLMZjJI — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 17, 2021 Neželenih učinkov pri cepivu Pfeizer je 2.010, pri cepivu Moderne 22 in pri AstraZeneci 471. Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo: (i) življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, (ii) hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, (iii) trajna okvara, (iv) prirojena anomalija, (v) druga klinično pomembna stanja in smrt. Od začetka cepljenja do vključno 14. marca so na NIJZ v register prijav neželenih učinkov prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov cepiva Pfeizer, kar je 0,8 odstotka glede na vse prijave in 1 prijavo resnega neželenega dogodka cepiva AstraZeneca, kar je 0,2 odstotka glede na vse prijave. Pri cepivu Pfeizer, ki je namenjeno predvsem starostnikom, pa je bilo teh prijav več. Pri sedmih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti, ki so časovno vezane na izvedeno cepljenje. Komisija pri ministrstvu za zdravje je tri primere obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna, štirje primeri pa so še v fazi preiskave. Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija, in sicer (i) kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covid-19, (ii) prehodna možganska kap, (iii) prsna bolečina, (iv) levkemija/limfom. Tudi v teh primerih je ugotovljeno, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Poleg teh hospitalizacij pa jih je bilo še 5, kjer se podatki še zbirajo. Gre za primere (i) venske tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, (ii) anafilaksije po cepljenju, (iii) možgansko kap 13 dni po cepljenju, (iv) parezo roke in (v) težave pri govoru. Strategija cepljenja se pri mRNA cepivih, to sta cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna, trenutno izvaja za: - osebe stare 75 let in več (cepivo Pfizer tudi za nepomične osebe), - oskrbovance v DSO, ki še niso bili cepljeni, - zdravstvene delavce, stare 65 let, in več, ki še niso bili cepljeni, - za dijake zdravstvenih šol stare 16 do18 let (cepivo Pfizer), ki opravljajo klinično prakso v zdravstvenih ustanovah, Ti dve cepivi se bosta v nadaljevanju (ko bodo cepljene vse osebe, stare 75 let, in več, ki se želijo cepiti) uporabljali za cepljenje oseb, starih 70 let in več ter posebej ranljivi kronični bolnikov ne glede na starost in nato potem za naslednjo skupino oseb, ki so stari 65 let in več. Cepivo AstraZeneca se v trenutni situaciji uporablja za:  - posebej ranljive kronične bolnike stare 18 do 64 let (lahko tudi starejše, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje), tudi za nepomične osebe, diplomati in druge v skladu s strategijo, - zdravstvene delavce in sodelavce stare od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni, - institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v SVZ, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah), stare od 18 do 64 let, ki še niso bile cepljene, - zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami starimi med 18 in 64 let, ki še niso bili cepljeni, - zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki prihajajo v neposreden stik z otroki, učenci, dijaki in študenti, glede na navodila ministrstva. Opis teh dveh strategij delno odgovarja na nejasnosti, zakaj nastajajo razlike med cepljenimi skupinami v državi glede na cepilne centre. To, da je v starostni skupini od 80 do 84 let cepljenih 55 odstotkov prebivalcev pomeni, da se preostali del (45 odstotkov) še ni odločil za cepljenje oziroma so nekateri bolezen že preboleli. dr. Marta Grgič Vitek @NIJZ_pr: V Sloveniji smo do danes prejeli 333.075 odmerkov cepiv proti #COVID19. pic.twitter.com/VzfFKqhAuh — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 17, 2021

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se danes na povabilo ministra za zunanje zadeve Ukrajine Dmitra Kulebe mudi na delovnem obisku v Kijevu. Minister dr. Logar se je v luči priprav na predsedovanje Slovenije Evropski uniji in organizacijo vrha Vzhodnega partnerstva srečal poleg gostitelja Kulebe tudi s predsednikom vlade Denisom Šmihalom, predsednikom Vrhovne Rade Dmitrom Razumkovom in z vodjo Posebne opazovalne misije OVSE Yaşarjem Halitom Çevikom. Minister dr. Logar je v vseh pogovorih izrazil podporo reformnim prizadevanjem Ukrajine na poti njenega približevanja Evropski uniji in zvezi NATO. V Ukrajini z zunanjim ministrom @DmytroKuleba, predsednikom vlade @Denys_Shmyhal in predsednikom parlamenta @DRazumkov o krepitvi bilateralnih odnosov in ključnih izzivih v času SI EU predsedstva. pic.twitter.com/trYYbHXWEW — Anže Logar (@AnzeLog) March 16, 2021 Osrednja tema pogovora med zunanjima ministroma dr. Logarjem in Kulebo je bila poleg možnosti za krepitev političnih in gospodarskih vezi med državama tudi predstavitev prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Na srečanju s predsednikom vlade Šmihalom je minister dr. Logar izmenjal mnenja in pričakovanja glede vrha Vzhodnega partnerstva, ki bo predvidoma potekal jeseni letos. V vseh pogovorih s sogovorniki je minister dr. Logar izrazil podporo reformnim prizadevanjem Ukrajine na poti približevanja Evropski uniji in zvezi NATO. Pozval je ukrajinsko vlado, da v skladu s pridružitvenim sporazumom nadaljuje z izvajanjem reform na področjih boja proti korupciji, vladavine prava in neodvisnosti sodstva. Ukrajinski sogovorniki so se zahvalili ministru dr. Logarju za podporo Slovenije ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Ukrajine ter politiki nepriznavanja nelegalne priključitve Krima. Zahvala Sloveniji gre tudi za nudenje psihosocialne pomoči v okviru programov mednarodne razvojne pomoči in na področju decentralizacije preko programa U-lead. Minister @AnzeLog se je srečal tudi z vodstvom @ULEADwithEurope: "Vstop Slovenije v U-LEAD predstavlja pomemben trenutek v odnosih. #Slovenija lahko z bogatimi izkušnjami pri izvajanju projektov na lokalni ravni prispeva k uspešni implemetaciji reforme decentralizacije". pic.twitter.com/QVCkhhFl9k — SLOVENIAN MFA (@MZZRS) March 16, 2021 Tema pogovorov je bil tudi napredek v prizadevanjih za mirno rešitev krize v Ukrajini ter seznanitev z razmerami na začasno okupiranih ozemljih. Sogovorniki so se strinjali, da Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) zagotavlja ključni mehanizem za vzpostavitev dialoga in napredek v pogajanjih. V okviru Posebne opazovalne misije OVSE, ki nadzoruje implementacijo dogovorov na terenu, že vrsto let deluje tudi slovenska predstavnica.  Minister dr. Logar je popoldne obiskal tudi t. i. Hišo decentralizacije, kjer je na krajši slovesnosti ob nedavni pridružitvi Slovenije k programu U-lead nagovoril vodstvo projekta. Gre za enega najvidnejših programov, ki ga sofinancirajo EU in nekatere članice za nudenje pomoči Ukrajini pri obsežni reformi decentralizacij. Slovenija je v okviru projekta iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v Ukrajino napotila nacionalno strokovnjakinjo. 

Minister mag. Andrej Šircelj se je danes udeležil neformalne videokonferenca Sveta ministrov za ekonomske in finančne zadeve (Svet ECOFIN). Najpomembnejša tema razprav na evropski ravni ostaja okrevanje gospodarstva v Evropski uniji. Ministri so na #ECOFIN razpravljali tudi o novih lastnih virih proračuna EU s posebnim poudarkom na digitalni dajatvi.https://t.co/E2KU2b3s1C https://t.co/AdfmyFeN5V — Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) March 16, 2021 Ministri za ekonomske in finančne zadeve so na tokratno razpravo o okrevanju gospodarstva navezali tudi izmenjavo mnenj o odzivu fiskalne politike ter trenutnem stanju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je predstavila svoje sporočilo Svetu "Eno leto po izbruhu covid-19: odziv fiskalne politike". Stališče Komisije je, da naj bi fiskalna politika v letih 2021 in 2022 ostala podporna. Trenutne napovedi predvidevajo tudi ohranitev veljavnosti generalne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast v letu 2022 in njeno deaktivacijo v letu 2023, vendar pa bo glede končnih odločitev treba počakati na spomladansko ekonomsko napoved Evropske komisije.  "Fiskalna politika mora ohraniti podporno naravnanost tudi v letu 2022. Kljub začetku cepljenja, ki nakazuje izboljšave, negotovosti ostajajo visoke. Pri tem je pomembno, da države članice delujejo složno in da za vse veljajo enaki pogoji. Vsi smo v težkem položaju, kar zahteva izjemne okoliščine in podporo. To pa seveda ne pomeni, da samo pozabili na srednje- in dolgoročno fiskalno vzdržnost," je povedal minister Šircelj.  Ministri so opravili širšo razpravo o trenutnem stanju in nadaljnjih korakih v zvezi z obdavčitvijo digitalne ekonomije. Evropska unija glede tega pričakuje globalni dogovor na ravni OECD, ki naj bi bil znan v sredini letošnjega leta. V zvezi s potrebo po dodatnih prihodkih po pandemiji covid-19 se pričakuje, da bo Komisija v prvem polletju 2021 predložila predlog o digitalni dajatvi, ki bo zasnovana kot novi lastni vir proračuna EU. V ponedeljek, 15. marca, se je minister mag. Šircelj udeležil videokonferenčnega zasedanja Evroskupine. Ministri so na tokratnem zasedanju razpravljali o dejstvu, da je epidemija covid-19 različne gospodarske sektorje prizadela neenakomerno. Med bolj prizadetimi so zagotovo turizem, gostinstvo in zabavna industrija, zato je pričakovano, da bo tudi njihovo okrevanje trajalo dlje. V prihodnje bodo politike podpirale strukturne spremembe, kar bo vključevalo tudi prekvalifikacijo zaposlenih, ki bo v veliki meri povezana z digitalizacijo. Ključni izziv, ki prihaja za države članice, bo opustitev nujnih ukrepov in vzpostavitev ukrepov, ki bodo podpirali okrevanje.

Danes sta se delovnega srečanja na Dunaju v uradu avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza na njegovo pobudo poleg našega predsednika vlade Janeza Janše udeležila bolgarski predsednik Bojko Borisov in predsednik češke vlade Andrej Babiš. Preko video sta se srečanja udeležila še hrvaški in latvijski  predsednik vlade, Andrej Plenković in  Krišjānis Kariņš. Z Dunaja: Suzana Maučec Balažic Glavni namen tega delovnega srečanja je bilo skupno iskanje rešitve v pravičnejši/solidarnostni razdelitvi cepiv, ki trenutno  ne poteka na takšni ravni/takšnem protokolu,kot je bilo to konec lanskega leta v okviru Evropske unije tudi dogovorjeno. .@JJansaSDS: Nujen je korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko in na skupno odločitev sprejeto na Evropskem svetu, da se cepiva delijo pro rata oziroma glede na število prebivalcev posamičnih držav članic EU.https://t.co/TmAsa8pPHK pic.twitter.com/WEgFxrCi0D — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 16, 2021 Prejšnji vikend je skupina že zgoraj 6 omenjenih predsednikov vlad  pod »okriljem« avstrijskega kanclerja Kurza, Bruslju poslalo protestno pismo, v katerem so izrazili svoje nestrinjanje z  že obstoječim razdeljevanjem cepiv posameznim državam članicam. Torej v praksi ne poteka po načelu evropske solidarnosti – vsaki državi  članici EU, naj bodo sočasno dostavljeno toliko cepiv, koliko je v njih prebivalcev, z namenom sočasnega cepljenja proti Covidu -19, kar bi naša življenja počasi spet vrnilo na stare tirnice, torej v takšno življenje, kot smo ga bili navajeni pred nastopom pandemije Covida – 19. Predsednik vlade Janez Janša z evropskimi kolegi na Dunaju o distribuciji cepiv proti COVID-19 med državami članicami EU | Avtor Dragan Tatić Kljub temu, da je to skupno pismo predsednikov 6 evropskih držav  sprva v Bruslju sprožilo, kar nekaj slabe volje je pripomoglo k vzpostavitvi dialoga z Brusljem, ki naj bi kot je poudaril kancler Kurz prineslo t.i. vzpoztavitev komunikacije med Brusljom in omenjeno šesterico držav in skupne iskanje rešitve v dobavi manjkajočih že  prej dogovorjenih cepiv. Primer Janša je ob svojem govoru med drugim  izrecno poudaril, da ima to skupno iskanje rešitve tudi izjemeno strateško pomembno za Slovenijo, vsaj bo v drugi polovici leta 2021 začela predsedovati EU in za uspešno predsedovanje morejo biti ob tem izponjeni številni pogoj, med njimi tudi precepljenost vezana na Covid – 19. .@JJansaSDS: Moj osebni apel je, da se pogodbe Evropske komisije s proizvajalci cepiv naredijo javne. Mislim, da tukaj ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati in da je v interesu vseh, da so pogodbe javne. pic.twitter.com/jSVtW3KfvF — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 16, 2021 Kljub temu, da je bil namen novinarske konference namenjen zgolj že omenjeni temi, so seveda avstrijski mainstream mediji, kot je npr. ORF, domislili postavitve provokativnih vprašanj, predvsem bolgarskemu predsedniku vlade Borisovu, vezana na domnevno bolgarsko korupcijo in slab ekonomski/gospodarski razvoj, kot vsaj bodo v Bolgariji potekle nove pralamentarne volitve, ki so bila postavljena kot provokacija  na naslednje parlamentarne volitve, ki se bodo v Bolgariji zgodile v naslednjih dveh tednih. Tiskovna konferenca predsednikov vlad ob koncu delovnega srečanja   Ker so naši levičarski MSM mediji znani po žolčnih napadih  in kritiziranju odnosa Janeza Janše do njih samih, naj na tem mestu napišem, da je Sebastian Kurz, takšni provokaciji glasno nasprotoval in prav tako so tako kancler Kurz in oba predsednika vlade Janša in Borisov potrdili, da odhod Viktorja Orbana za njih ne predstavlja nobene spremembe in da bodo še naprej sodelovali tako kot so to delali do sedaj – torej povezovalno v dobro vseh nas državljanov EU. Skupna naročila #Covid_19 cepiv so smiselna, #EU še posebej potrebujemo prav za take situacije.Delitev cepiva mora potekati enakomerno glede na št. prebivalcev. #prorata Pogodbe o dobavi cepiv naj se objavijo. In popravijo, kjer so napake. pic.twitter.com/KHoL9GlXZG — Janez Janša (@JJansaSDS) March 16, 2021