SI
Kdo sta zakonca Musar? Aleš Musar in Nataša Pirc Musar bi morala slovenski javnosti pojasniti, od kje premoženje?
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Sobota, 27. marec 2021 ob 19:53

Odpri galerijo

Nataža Pirc Musar in njen mož, tranzicijski tajkun Aleš Musar, ki bahato pozira in razkazuje svoje lastništvo v ruski dači. / V skladu s členom 107 Zakona o avtorskih pravicah iz leta 1976 se dodaja možnost "poštene uporabe" za namene, kot so kritike, komentarji, poročanje o novostih, poučevanje, štipendiranje in raziskave. Poštena uporaba je uporaba, dovoljena z zakonom o avtorskih pravicah, ki bi sicer lahko kršila. Neprofitna, izobraževalna ali osebna uporaba je namenjena ravnovesju v korist poštene uporabe.

Nataša Pirc Musar in njen mož Aleš Musar sta velika zmagovalca slovenske privatizacije. Seveda zmagovalca na račun nas, državljanov, ki smo bili opeharjeni za milijardno premoženje, ki je pristalo v rokah tajkunov, ki so ga v večini primerov prodali, denar pa skrili v tujini. 

Nataša Pirc Musar in Aleš Musar sta si kot sodelavca na račun davkoplačevalcev na tak ali drugačen način nabrala ogromno premoženje, na zelo sumljive in sporne načine, o katerih se je v preteklosti mnogo pisalo. Pa vendar se jima zaradi nedelovanja slovenskega sodstva ni skrivil niti las na glavi.

In danes tako močno kompromitirana oseba, ki bi morala slovenski javnosti pojasniti, od kje njeni družini in širši rodbini miljonsko premoženje, Nataša Pirc Musar, brez težav podaja v Bruslju izjave, ki so v škodo državi in nam državljanom. 

Tako Musarjeva začne svojo serijo tvitov, ...

... ki jih zaključi tako: 

Ne, ne gre se za tvojo frizuro Nataša, gre se za težo, težo tranzicijskih milijonov in milijonov eurov! 

Že ni prišel čas, ko bi ti ljudje morali odgovarjati, kaj so počeli v Sloveniji zadnjih 30 let? Ali bodo lahko še naprej nemoteno blatili državo Slovenijo? 

Kdo se ne spomni tega: 

RTV Slovenija bo Nataši Pirc Musar izplačala 70 tisoč evrov odškodnine

.. ampak to je drobiž, milijoni eurov se skrivajo tukaj:

Podjetja moža informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar Aleša Musarja so upnikom, državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla štiri milijone evrov, poročajo Finance. S. T. Hammer, ki ga vodi mož informacijske pooblaščenke, je po ugotovitvah iz družbe HTG izčrpal najmanj štiri milijone evrov in pri tem domnevno oškodoval družbo, druge lastnike, upnike in državo, poroča časnik.

S preprodajo deležev lastnih podjetij je Aleš Musar oziroma S. T. Hammer (kjer je direktor in tretjinski lastnik) pridobil 4,1 milijona evrov kupnine, kapitalske izgube in druge škode pa je pokril sežanski HTG, ki ni v stoodstotni lasti Musarjevih družb.

 Sežansko podjetje HTG, ki se je, preden ga je prevzel S. T. Hammer, ukvarjalo s turizmom, ima že od leta 2011 blokiran transakcijski račun in bo verjetno šlo v stečaj, takoj ko ne bo več mogoče izpodbijati zadnjih spornih poslov. 

in tukaj: 

Aleš Musar, nekdaj desna roka pidovskega Barona Darka Horvat in mož razvpite informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, je med tranzicijo postal privatizacijski milijonar. Musar priznava, da je tretjinski lastnik offshore (ločene) družbe S. T. Hammer Ltd., ki ima sedež na britanskih Kanalskih otokih. Ta pa je preko istoimenske firme v Sloveniji v začetku leta postala skoraj stoodstotni lastnik družbe Strenia, ki se je do leta 2006 imenovala SCT Strojegradnja. Musarju je večinski delež Strenie že pred petimi leti prodala Horvatova Aktiva Invest. Ime moža informacijske pooblaščenke danes najdemo še v nekaterih drugih podjetjih, denimo kovinarskem Imko projektu, kjer je direktor, verjetno pa tudi pomemben solastnik.

Če bi radi vedeli, kako je večina Slovencev ostala brez premoženja, medtem pa se nekater izbranci valjajo v bogastvu, si natančno preberite naslednjih nekaj odstavkov: 

 Za lastniški delež Aktive Invest v SCT Strojegradnji so pred petimi leti plačali le dobra pol milijona evrov, še dober milijon evrov pa so v začetku leta odšteli malim delničarjem, ki so imeli 42,81-odstotni lastniški delež po družbi pooblaščenki. Da je bil nakup podjetja več kot ugoden, priča podatek, da je zemljišče, na katerem stoji tovarna v industrijski coni Moste, po oceni nekaterih nepremičninskih strokovnjakov, če bo spremenjena njegova namembnost in se bodo tam lahko gradila stanovanja, vredno 22 milijonov evrov.

 Razkriti lastnik podjetja s Kanalskih otokov Musar se je vendarle razkril kot solastnik offshore družbe s Kanalskih otokov, ki ima po istoimenskem podjetju v Sloveniji v lasti 99 odstotkov podjetja Strenia.

Poznavalcem je bilo že prej jasno, da za skrivnostno družbo S. T. Hammer Ltd. ne stojijo Angleži, še posebno ker je na skupščinah delničarjev večinskega lastnika skoraj vedno zastopal Aleš Musar. Ta je bil do leta 2003 zaposlen pri pidovskem tajkunu Darku Horvatu, katerega Aktiva Invest je pred petimi leti prodala svoj lastniški delež v SCT Strojegradnji neznani družbi S. T. Hammer. Ta, ki se je do tedaj imenovala Melada in je imela sedež v Kopru, je tudi dobila novega lastnika - istoimensko družbo S. T. Hammer Lmt., ki je registrirana v davčni oazi na britanskih Kanalskih otokih. Večinski lastniški delež Strenie so si tako preko S. T. Hammerja formalno razdelile tri osebe: poleg Musarja še Rok Habinc (letnik 1971) in Marko Konič (letnik 1973). Na stalnem prebivališču zadnjega, na Zalaznikovi 24 v Ljubljani, ima družba S. T. Hammer še danes svoj sedež. Habinc pa je leta 2003 postal direktor Strenie, njenemu nadzornemu svetu pa predseduje Musar, ki je direktor povezanih podjetij Imko projekt in STH holding. Po mnenju nekaterih pa dejansko tudi edini lastnik S. T. Hammerja Ltd., saj naj bi Habinc in Konič delnice imela v lasti le na papirju. Po Musarjevih navedbah je lastništvo družbe s Kanalskih otokov razdeljeno na tri delnice: ena je v njegovi lasti, glede lastnikov preostalih dveh pa pravi, da nima pooblastil, da bi ju razkril. »Lahko povem le, da nobeden ni z menoj v sorodu.«


Podobno skrivnosten odgovor od Musarja smo dobili tudi na vprašanje, koliko denarja (prihrankov) je osebno vložil, da je postal tretjinski lastnik: »Dogovorjena cena je del pogodbe, ki me glede njenih elementov zavezuje k molčečnosti. Žal vam torej s tem podatkom ne morem ustreči. Višina vložka bo znana davčni upravi, če bom kdaj prijavljal kapitalski dobiček.« Musar priznava, da so podjetje na Kanalskih otokih ustanovili zaradi ugodnega davčnega statusa. »Lokacija je ugodna za mednarodne investicijske korporacije, ker je del EU in ima sklenjene številne bilateralne sporazume o izogibanju dvojnemu označevanju, finančne družbe pa so pod striktnim nadzorom Jersey Financial Services Commission. Lastniki družb so seveda obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bom kdaj dal svoje delnice v S. T. Hammer, bom davek od kapitalskega dobička plačal v Sloveniji.«

Članek iz Financ 30.06. 2013 / 

Aleš Musar, mož informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, upravlja podjetja, ki imajo v Sloveniji več kot 70 milijonov evrov premoženja. Opozarjamo, da Musar to premoženje upravlja in ni njegova last. Tržna vrednost njegovega deleža po naši zelo grobi oceni znaša od pet do deset milijonov evrov.

 V zadnjem času se veliko govori o premoženju moža informacijske pooblaščenke, zato smo pogledali, kdo je Aleš Musar, kolikšno je njegovo premoženje in kako ga upravlja. Aleš Musar je lastnik tretjine družbe S. T. Hammer Ltd. s Kanalskih otokov (preostala solastnika sta Rok Habinc in Marko Konič). Musar pravi, da je družba s Kanalskih otokov le lastnica ljubljanskega finančnega holdinga S. T. Hammer.

 Ta je v prejšnjem desetletju najprej prevzel nekaj podjetij v Sloveniji, nato pa se je podal na Balkan in kupil več deležev družb za upravljanje v BiH in Črni gori. Naložbe teh družb oziroma skladov so bile nato delno usmerjene v Slovenijo. Skladom ali pa družbam v skladih je bilo prodanih tudi več naložb S. T. Hammerja. S tem se je ta družba delno razdolžila, Musar pa je prodane družbe še vedno lahko upravljal.

 Musarjev upravljavski portfelj

 Po javno dosegljivih podatkih je Aleš Musar v Sloveniji direktor družb S. T. Hammer, Balkan Re, Ekostar, Net pro shop in Net produkcija (ta je v lasti informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar). Poleg tega pa je še nadzornik sežanske turistične družbe HTG in proizvajalca plastičnih izdelkov Plama-pur.

 Aleš Musar je tudi predsednik upravnega odbora črnogorske družbe za upravljanje Moneta, ki je s svojimi skladi večinska lastnica novogoriškega holdinga AG (nekdanja Agrogorica), in s tem obvladuje še tri velika slovenska podjetja: izdelovalca plastičnih izdelkov Plama-pur, kjer ima AG polovični delež, kamniško izdelovalko konzervirane zelenjave Eta ter izdelovalca gradbenih strojev Strenia IND.

Iz strojev v balkanske sklade

 

S. T. Hammer, ki je temelj Musarjevega premoženja, je bil ustanovljen leta 2002. Leto za tem je kupil večinski delež SCT Strojegradnje, ki se je pozneje preimenovala v Strenio. Leta 2006 se je S. T. Hammer podal še na Balkan in kupil večje deleže v skladih IF Fortuna iz Bihaća, ZIF Jahorina Koin s Pal ter ZIF Privrednik in ZIF BLB iz Banjaluke, je razvidno s spletne strani družbe. Leta 2010 je kupil še delež v črnogorski družbi za upravljanje Moneta, kjer ima zdaj 36,06 odstotka. Največji lastnik Monete je sicer Sivent (lastnik Siventa je nizozemski Erste Niedering Fonds), za katerega Musar pravi, da z njim nima nobenih lastniških povezav.

V tujino po cenejša posojila

Slovenski S. T. Hammer je imel konec minulega leta skoraj 16,6 milijona evrov premoženja, ki je financirano z 10,3 milijona evrov kapitala lastnikov in 5,2 milijona evrov posojil (preostanek so poslovne obveznosti). Musar pojasnjuje, da dolg zdaj znaša le še okoli 3,2 milijona evrov, okoli tretjina pa je tujih posojil, ki so cenejša od domačih.

Družba je imela ob koncu leta 6,8 milijona evrov dolgoročnih finančnih naložb, šest milijonov evrov nepremičnin in 1,3 milijona evrov kratkoročnih finančnih naložb. Med finančnimi naložbami so STH Ventures, Balkan Re in deleži v omenjenih družbah za upravljanje v BiH in Črni gori. Poleg tega ima še polovična deleža v dveh produkcijskih družbah Kolektivni kartoni in Qollective, ki pa ju želi prodati.

Partnerstvo s Slovenijo

V družbi tveganega kapitala STH Ventures si S. T. Hammer lastništvo deli z Republiko Slovenijo. S. T. Hammer je vanjo vložil 52.530, država pa 40.470 evrov osnovnega vložka, oba lastnika pa sta se zavezala, da bosta svoj vložek proporcionalno povečala za skupno 7,397 milijona evrov. Musar je na naše vprašanje, ali ti podatki držijo, odgovoril, da so bili veljavni na dan 31. decembra 2011. V letih 2012 in 2013 do danes sta oba lastnika skupaj v družbo vložila dodatnih 1,451 milijona evrov. Iz javnih baz sicer vplačila (še) niso razvidna. Musar za celotni obseg vlaganj pravi, da so sredstva, ki jih bo vložila Republika Slovenija, rezervirana, pridobljena pa so bila na javnem razpisu. Pri tem 85 odstotkov pomenijo sredstva EU, za šestino pa je prispevka Slovenije. Musar tudi pravi, da S. T. Hammer z unovčenjem finančnih naložb zlahka pokriva svoje obveznosti do sklada STH Ventures, ki ima za zdaj največ načrtov z družbo Visionect, poleg tega pa je kupil tudi polovični delež v družbi Bioeta (drugi lastnik je Eta).

Musar: Davke bom plačal v Sloveniji

 

Alešu Musarju smo postavili več vprašanj, na katera je tudi odgovoril. Večino smo vključili v članek. Seveda smo ga vprašali tudi, zakaj v Slovenijo vlaga iz tujine in pod kakšnimi pogoji bi kapital iz tujine prenesel nazaj v Slovenijo.

Musar pojasnjuje, da si v skladih, kjer imajo vpliv pri upravljanju ali v lastniški sestavi, prizadevajo za uravnoteženje portfelja tako po panogah kot geografsko. »Ta prizadevanja so razvidna iz javno objavljenih letnih načrtov poslovanja, ki v splošnem predvidevajo povečanje deleža naložb zunaj matičnih držav skladov. Med njimi je najbolj uspešen sklad ZIF Moneta, ki ima zunaj Črne gore 41 odstotkov vseh naložb. Moneta je bila prvi črnogorski sklad, ki se je preoblikoval v skladu z novim zakonom o investicijskih skladih,« pojasnjuje Musar.

 O prenosu lastništva v Slovenijo pa pravi: »Ne vidimo razloga za ozko razmišljanje in koncepte, ker se je do zdaj izkazalo ključno ohranjati širino v vseh pogledih. Delež naložb v Sloveniji je že zdaj precejšen, skladi iz drugih držav pa imajo v naložbeni politiki predviden večji del naložb na svojem domačem trgu. Navzočnost v tujini se je pokazala tudi za izjemno koristno pri pridobivanju partnerjev in finančnih virov. Pri zadnji dokapitalizaciji družbe AG je tako z milijonom evrov sodeloval sklad v upravljanju švicarske banke Julius Baer.

Z vidika individualnih vlagateljev pa velja, da so lastniki družb obdavčeni glede na to, kje so davčni rezidenti. Če bomo kdaj prodali svoje delnice v S. T. Hammerju Ltd., bomo davek na kapitalske dobičke plačali v Sloveniji.«

vir https://siol.net/novice/slovenija/2013/10/podjetja_moza_natase_pirc_musar_naj_bi_oskodovala_drzavo.aspx

Boris Cipot

p.s. V spodnjih povezavah vam ponujamo še nekaj povezav do člankov, ki jih najdete preko spletnih iskalnikov, kjer si lahko sami ustvarite svoje mnenje o tem, kdo sta Nataša Pirc Musar in Aleš Musar.  

Spor med lastniki v Plama Purju

Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.

Mali delničarji: Aleš Musar izčrpava podjetje Plama Pur

LJUBLJANA – Aleš Musar, mož informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, se je znašel sredi novih obtožb. Na skupščini proizvajalca plastičnih izdelkov Plama Pur naj bi bil Musar, ki ...

Nataši Pirc Musar ni všeč kapitalizem, rada potarna na Twitterju, njenega moža pa je politika med tranzicijo izstrelila med privatizacijske milijonarje | Nova24TV

Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na svojem Twitter profilu rada deli novinarske lekcije, še večkrat pa se obregne ob naš družbeni sistem – da ji ni všeč demokracija s kapitalizmom

Skrivnost premoženja Aleša Musarja

Opozorilo: po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.

FOTO: Nataša Pirc Musar in njen mož za obnovo hiše porabila več sto tisočakov - Slovenske novice

Ruska dača bo odprta za javnost.

Tranzicijski dosje Balkan, 3. del: Hosta, Musar, Gantar in črnogorski paradržavni kriminalci

Nadaljujemo tretji del zelo obsežnega tranzicijskega dosjeja, katerega uvod smo objavili v torek pod naslovom Đukanovićevi in Veskobarjevi Slovenci, danes pa v končno sliko spornih poslov slovenskih tajkunov in črnogorskih paradržavnih mafijskih krog...

Finance: Mož Pirc Musarjeve, podjetni Aleš Musar, upnikom odnesel 4 milijone evrov! | Politikis

O tem, kako so podjetja Aleša Musarja, moža informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar, upnikom državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla

Najljubši tajkun informacijske pooblaščenke | Revija Reporter

Kako je obogatel Aleš Musar, mož Nataše Pirc Musar? Je eden od zmagovalcev slovenske privatizacije, intenzivno se udeležuje tudi bosansko-hercegovske.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 12. Apr 2021 at 18:59

0 ogledov

Študentka biologije v stripu 'razčistila' s teorijami zarote glede cepljenja proti virusu covid-19
Po družbanih omrežjih krožijo različne teorije zarote, kar se same epidemije covid-19, pa tudi o cepivih zoper covid-19. Pri širjenju teorije zarote za tujimi prav nič ne zaostajajo domači skrajneži. Kar je preveč, je preveč, si je dejala 21 letna Nina, študentka 3. letnika biologije in si rekla, da bo temu naredila konec. Lotila se je risanja stripa, s katerim je na poljuden, razumljiv, pa tudi humoren način, "razgalila" apologete teorije zarote. "Veliko teh teorij, ki krožijo okoli, je biološko povsem nemogočih," je zapisala, ker da gre vse skupaj po sistemu strahu, znotraj je votel, zunaj pa nič ni! Bolje se ne da. Lekcija za uradne komunikatorje, priklon avtorici za idejo in izvedbo, za pravoverne zarotnike sicer ne pride v poštev (ampak teh je k sreći malo, okoli 4-5%), za raznovrstne dvomljivce pač. O virusu in cepivih, na način “za telebane” - vrhunsko! #pohvalanadan https://t.co/zMjDXsrlAC — An dr. Až Zorko (@Andrazus) April 12, 2021 Strip je najprej narisala na papir,  ga delila na družbenem omrežju, kjer so ga opazili na UKC Ljubljana. Čeprav je nastal predvsem za njeno lastno zabavo,  je nato dosegel večje število ljudi, česar je vesela, še posebej, če bo komu pomagal bolje razumeti, kako delujejo mRNA cepiva, je še dejala študentka biologije Nina. Kakor poroča 24ur.com so ciljna publika predvsem mladi, ki že po naravi pri iskanju informacij uporabljajo kritično presojo, ki temelji na preverjenih dejstvih in ne na teorijah zarote. Mladi so tudi tista skupina, ki nimajo velikega tveganja za hujši potek bolezni, so pa pomembni prenašalci virusa. In omenjeni strip je tak, da "te potegne, da vsaj prebereš in začneš razmišljati o tem", pravi pediatrinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja dr. Tina Plankar Srovin.  

Mon, 12. Apr 2021 at 17:53

0 ogledov

Covid-19: Epidemiološka stroka dramatično opozarja, da se Slovenija približuje rdeči fazi, podobni lanski v Bergamu!
V Sloveniji so včeraj, bila je nedelja, opravili 1.484 PCR testiranj na koronavirus in potrdili 287 novih okužb, gre za 19,3-odstotni delež okužb. Opravljenih je bilo tudi 5.850 hitrih antigenskih testov, pri čemer pa ni znano, koliko od teh je bilo pozitivnih, saj se od 13. februarja vsi pozitivni na hitrih testih potrjujejo s PCR testi. Skupno število vseh doslej potrjenih okužb s koronavirusom v Sloveniji zdaj znaša 226.786. Aktivnih primerov je trenutno 13.818.  Trend obolelosti s koronavirusom v  na dan 11. 4. 2021 (00:00-24:00):- Št. testiranj: 1484- Št. pozitivnih: 287 (19,3 %)- Št. hospitaliziranih: 636- Št. oseb na intenzivni negi: 142- Dnevno št. odpuščenih iz bolnišnice: 18- Št. umrlih: 7- 7-dnevno povprečje: 903 pic.twitter.com/CWgQfatvyv — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Na današnji vladni covid novinarski konferenci sta o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 spregovorila docentka dr. med. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje, ter specialist infektologije in intenzivne medicine dr. med. Tomaž Vovko. Z zmernim optimizmom lahko ugotovimo, da so številke pozitivnih covidnih primerov v zadnjih dneh lahko pokazatelj, da se je eksponentna rast epidemiološke krivulje ustavila, je podatke povzela Logar. Se pa bodo bolj konkretni učinki delne zaustavitve javnega življenja pokazali do konca tega tedna. Naslednji teden bo država prešla nazaj na regijski princip sproščanja ukrepov, zato bodo glede na dosežene številke sedemdnevnega povprečja pozitivnih primerov, nekateri deli države lahko prešli v oranžno fazo sproščanja ukrepov, s tem se bodo na primer odprle terase in zunanji deli lokalov.Glede cepljenja smo trenutno nad evropskim povprečjem, bo pa cepiva v maju in juniju še več, zato se bo do začetka počitnic cepilo čim večji del prebivalstva. Na intenzivni terapiji v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je trenutno hospitaliziranih 1/3 vseh slovenskih intenzivnih bolnikov. Oddelek je vzpostavljen v jeseni leta 2020 prenovljenih DTS prostorih, ki izstopa po svoji velikosti in s tem tudi po številu takih bolnikov na enem samem mestu. Bolniki, ki covid preživijo, so zelo prizadeti in potrebujejo veliko naporov, da se spet vrnejo v normalno življenje.  Specialist infektologije in intenzivne medicine dr. med. Tomaž Vovko, @ukclj: Na UKC Ljubljana zdravimo tretjino kritično bolnih covid-19 bolnikov. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Vovko opaža, da je težjih potekov bolezni pri mlajših bolnikih več, zato to posredno pripisujejo vplivu angleške različice virusa, ki je za potek bolezni bolj nevarna. Ostaja pa o bolezni še naprej več neznank, predvsem dolgoročne posledice še niso znane. Vovko, @ukclj: V 1. valu so bile številke bolnikov precej majhne, delo je bilo naporno, ker smo se šele učili, v 2. valu je bilo težje, ker smo imeli več bolnikov, sedaj pa imamo veliko problemov, ker število bolnikov na intenzivni terapiji hitro raste. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Stanje je zelo podobno tistemu, ki smo ga lani februarja in marca gledali na posnetkih iz Bergama, kjer je bilo na enem mestu zelo veliko bolnikov, je povedal Tomaž Vovko.  Vodja svetovalne skupine pri @MinZdravje @MatejaLogar: Glede na predstavljene epidemiološke podatke lahko z zmernim optimizmom ugotavljamo, da se je eksponentna rast novookuženih ustavila, kar pa še ne pomeni, da je to čas, ko lahko rečemo, da ukrepi niso več potrebni. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Strokovna skupina je med drugim sklenila, da se odpiranje teras gostinskih lokalov premakne iz rumene v oranžno fazo. Ti ukrepi bodo ostali v tej obliki, če bomo seveda upoštevali preostale ukrepe, je dejala Logarjeva: "Sami gostinski lokali res ne predstavljajo zelo velikega tveganja in prav zato smo jih na semaforju uvrstili v oranžno fazo." Vodja svetovalne skupine pri @MinZdravje @MatejaLogar: Glede na predstavljene epidemiološke podatke lahko z zmernim optimizmom ugotavljamo, da se je eksponentna rast novookuženih ustavila, kar pa še ne pomeni, da je to čas, ko lahko rečemo, da ukrepi niso več potrebni. — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 12, 2021 Tako Tomaž Vovko, kot tudi Mateja Logar sta opozorila na neodgovorno ravnanje ljudi. Odločajo se za nevarne prakse, ko se namerno okužijo, da bi pridobili potrdilo o prebolelosti. Z dostopnostjo cepiva se bo to, da si prebolel covid, verjetno umaknilo s seznama ugodnosti, je povedala Logarjeva. Vlada je skupaj s strokovno skupino pripravila načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. Veljajo ukrepi, določeni v rdeči fazi. #SkupajZmoremo pic.twitter.com/1Zp9jOPRUr — Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 9, 2021

Mon, 12. Apr 2021 at 17:31

0 ogledov

Pred 30 leti: Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije!
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije, medtem pa je predsednik zvezne vlade Ante Marković s slovenskimi mediji delil svojo vizijo razvoja Jugoslavije. Notranjepolitično dogajanje sta zaposlovala civilno služenje vojaškega roka in zahteva Slovenske kmečke zveze – ljudske stranke (SKZ-LS) po odpoklicu njihovega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca. Ob zaključku tridnevnega obiska v Avstriji, kjer je avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega in zunanjega ministra Aloisa Mocka seznanil s položajem v Jugoslaviji in pripravami na samostojnost Slovenije, je zunanji minister Rupel odločno zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije. Namen obiska je bil sicer zagotoviti, da se tudi po razglasitvi samostojnosti 26. junija ohrani nemoten prehod ljudi, blaga in storitev. Z Mockom sta se tudi dogovorila, da bo slovensko-avstrijska komisija izvedencev preučila in poslovenila 80 bilateralnih pogodb med Avstrijo in Jugoslavijo. Preberi še: https://vfokusu.si/post/588301/bilo-je-pred-30-leti-11-4-1991-dan-intenzivnih-politicnih-pogovorov-sestih-predsednikov-republik Preračunljivo pričakovanje, da bodo gospodarske reforme zmanjšale politične napetosti v JugoslavijiPo koncu srečanja s predsedniki republik na Brdu pri Kranju je Ante Marković predstavil svoje videnje nadaljnjega reševanja jugoslovanske krize. V intervjujih v Sobotni prilogi Dela in Dnevniku je izpostavil, da je prehod iz socialističnega v kapitalistični sistem treba na vsak način opraviti, če naj bi se povrnilo zaupanje mednarodne skupnosti v Jugoslavijo. Po njegovem mnenju pa prehod ne bi bil mogoč oziroma bi bil celo najdražji, če bi državo razstavili na šest enot. Ocenil je namreč, da bi vsaka republika v primeru odhoda plačala najvišjo ekonomsko in socialno ceno, prav tako je zažugal z nasprotovanjem jugoslovanske vojske. Marković je površno ocenil, da je ideologijo komunizma zamenjala ideologija nacionalizma, obenem pa je na trenutke preračunljivo pričakoval, da bodo le predlogi gospodarskih reform zmanjšali politične napetosti v državi. Sploh, ker mu je bila že mnogokrat poprej izražena javna nezaupnica. O Jugoslaviji so razpravljali tudi na rednem posvetu Evropska skupnost – ZDA v Washingtonu. Ameriški predsednik Bush, predsedujoči Evropski skupnosti Jacques Santer in predsednik evropske komisije Jacques Delors so ponovili tedanje stališče večjega dela mednarodne javnosti, o prizadevanjih za enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Sklenili so, da bodo pomagali le enotni Jugoslaviji, njene prebivalce pa spodbudili, naj mirno in v demokratičnem dialogu zgladijo nastale razlike. Civilno služenje vojaškega roka je privilegijSlovensko politično javnost je med drugim zaposlovala določba predloga zakona o vojaški dolžnostio razmerju med civilnim in rednim služenjem vojaškega roka. Vlada je predlagala, da bi civilno služenje moralo trajati najmanj devet mesecev, tj. tri mesece dlje, kot običajna vojaška obveznost. Namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin je ob predstavitvi zakona na republiški komisiji za obrambo izpostavil, da bodo “oporečniki” na ta način celo v boljšem položaju v primerjavi z vojaki. Členu sta z argumentom neenakopravne obravnave najbolj ostro nasprotovala Gregor Golobič in Slavoj Žižek, sicer visoka funkcionarja Liberalne demokracije Slovenije. Vlada pod pritiskomKljub izzivom zahtevne priprave na dejansko osamosvojitev, so vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta zaposlovala tudi notranjepolitična trenja. V telefonski anketi Dela Stik je 42,2 odstotkov vprašanih menilo, da bi vlada lahko naredila več. Podobno so za resor kmetijstva menili v koalicijski SKZ-LS z javno zahtevo po odpoklicu kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, ki je bil na resor imenovan iz njihove kvote. Notranji minister Igor Bavčar je v intervjuju v Sobotni prilogi Dela izpostavil, da so takšna nasprotja normalna za vsako koalicijo, a da je način, kako je prišlo do iniciative za zamenjavo, neprimeren. Prav tako pa je ocenil, da bo rekonstrukcija vlade zaradi nekompetentnosti nekaterih ministrov potrebna. Naraščanje političnih trenj so pretresali tudi na sestanku Slovenskih krščanskih demokratov. Sklenili so, da bodo še pred koncem leta sklicali izredni kongres, saj so se pojavile ocene, da bi lahko prišlo do volitev že spomladi leta 1992. Marko Balažic, Ukom

Mon, 12. Apr 2021 at 10:51

0 ogledov

Javna agencija za knjigo: Letos rekordna podpora domačim avtorjem
Javna agencija za knjigo letos razpolaga z 1,32 milijona evrov proračunskih sredstev več kot lani. Znana sta tudi kuratorja slovenske predstavitve na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023. Veliko povečanje proračunskih sredstev za knjigo je med drugim omogočilo precejšen dvig honorarjev za slovenske avtorje. Javna agencija za knjigo se je namreč ob soglasni podpori sveta agencije odločila, da prednostno podpre izvirno ustvarjalnost v slovenskem jeziku, zato so se letos avtorski honorarji za domače ustvarjalce, ki jih sofinancira, dvignili za 37 odstotkov, za 6 odstotkov pa so se dvignili tudi honorarji za prevajalce. Tej usmeritvi sledi tudi ponovna uvedba štipendij za uveljavljene pisatelje in prevajalce. Po novem bo tako na voljo 10 štipendij po 10.000 evrov. Poleg tega je Ministrstvo za kulturo letos za 500.000 evrov povečalo sredstva za odkup gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah, kar pomeni, da se bodo sočasno povečala tudi sredstva za poplačilo avtorjev iz knjižničnega nadomestila. Poleg avtorjev in prevajalcev bodo letos dodatne podpore deležni tudi drugi soustvarjalci slovenske knjige od lektorjev do urednikov, posebna pozornost pa bo namenjena digitalizaciji področja.   Pozitivni premiki se dogajajo tudi v projektu Frankfurt 2023. V soglasju z dosedanjimi domačimi in tujimi partnerji projekta (založniki, agenti, poznavalci) ter strokovnimi službami Javne agencije za knjigo je njen svet imenoval dva kuratorja, kompetentna poznavalca kompleksnega področja, ki bosta vsebinski gonilni sili projekta. To sta doc. dr. Amalija Maček in dr. Matthias Göritz. Kuratorja bosta s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami bistveno nadgradila projekt ter omogočila njegovo učinkovito izvajanje in dolgoročne učinke.  Dr. Amalija Maček  Dr. Amalija Maček je visokošolska učiteljica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, akreditirana konferenčna tolmačka za institucije Evropske unije in priznana književna prevajalka. Sodelovala je pri več mednarodnih znanstvenih projektih ter pri predstavitvah Slovenije na knjižnih sejmih v Leipzigu in Frankfurtu. Je poznavalka nemškega literarnega prostora. Matthias Göritz  Matthias Göritz je nemški pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec, ki prevaja tudi iz slovenščine. Za svoj prozni prvenec (Der kurze Traum des Jakob Voss, 2005) je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis. Po študiju filozofije in književnosti je dolgo živel v Moskvi, Parizu, Chicagu in v New Yorku. Je gostujoči profesor na številnih tujih univerzah in prejemnik mnogih mednarodnih literarnih štipendij. Trenutno je profesor na Univerzi Washington v St. Louisu v ZDA, kjer je zasnoval nov študijski program kreativnega pisanja.

Mon, 12. Apr 2021 at 02:10

0 ogledov

Bilo je pred 30. leti: 11. 4. 1991 – dan intenzivnih političnih pogovorov šestih predsednikov republik
11. april 1991: Na današnji dan so na različnih ravneh potekali politični pogovori o jugoslovanski prihodnosti, a otipljivih rezultatov niso dali. Zveza združenj borcev se je medtem pripravljala na praznovanje 50. obletnice ustanovitve Protiimperialistične fronte in se za zavarovanje »pridobitev revolucije« zatekla tudi po pomoč v tujino. Pestra paleta političnih sogovornikov in rešitev na Brdu pri Kranju Na Brdu pri Kranju so se nadaljevali pogovori predsednikov šestih jugoslovanskih republik. Osrednje vprašanje, glede katerega se seveda niso zedinili, je bil prihodnji politični zemljevid – Jugoslavija kot zveza suverenih republik, kar sta zagovarjali predvsem Srbija in Črna Gora, ali pa zveza suverenih držav, kar sta zagovarjali Slovenija in Hrvaška. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki se je tega dne pogovarjal z avstrijskim kanclerjem dr. Franzem Vranitzkym in predsednikom zveznega parlamenta Heinzom Fischerjem, je v pogovoru z avstrijskimi novinarji pozdravil nadaljevanje pogovorov predsednikov, obenem pa izrazil dvom v njihovo uspešnost ter poudaril pomen nedotakljivosti sedanjih republiških meja. Minister za zakonodajo Lojze Janko je na tiskovni konferenci zavrnil različna ugibanja o politični oziroma monetarni povezavi s severno sosedo. Dr. France Bučar pa je domačim in tujim novinarjem na vprašanje glede nenaklonjenega stališča Evropske skupnosti do naše osamosvojitve jasno poudaril, »da je Slovenijo pač zavezal plebiscit, da napravi ta korak, ne glede na to, ali je ali ni všeč zunanjemu svetu.«   Predsednik vlade Lojze Peterle se je tega dne vrnil s sestanka predsednikov republiških izvršnih svetov (vlad) s predsednikom zveznega izvršnega sveta (zvezne vlade) Antejem Markovićem. Peterle je izrazil dvom v uspeh Markovićevih reformnih prizadevanj, ki niso upoštevala realnega političnega stanja in jasno izražene politične volje posameznih republik. Marković je namreč skušal na vsak način ohraniti federacijo in disciplinirati republiške politike z grožnjo gospodarskega poloma in socialne eksplozije. Tudi glede finančne podpore Mednarodnega finančnega sklada (IMF), ki je poslal v Jugoslavijo svojo misijo, je Marković strašil, da bo finančna podpora pogojena s sklenitvijo sporazuma o minimalnem delovanju federacije. Iskalec nacistov za borčevske pravice Borčevske organizacije in njihovi idejni podporniki so se v tem času intenzivno pripravljali na praznovanje 50. obletnice Protiimperialistične fronte, ki se je šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). V skladu s spremenjenimi političnimi razmerami so poskušali na novo interpretirati revolucionarno zgodovino. Član predsedstva in predsednik odbora Republike Slovenije za obeležitev 50-letnice ustanovitve OF Ciril Zlobec je pojasnjeval, da naj bi Vidmar in tovariši že na kočevskem zboru kazali težnjo po osamosvajanju Slovenije (teza sicer ne vzdrži resne zgodovinske kritike). Za 27. april so napovedali, da bo na Trgu revolucije potekalo »ljudsko in ne borčevsko zborovanje«. Med člani Zveze združenj borcev NOV so se tudi širile govorice, da bo vlada odpravila nekatere borčevske bonitete, kar je vladna stran zanikala in poudarila, da bodo vse zakonsko določene pravice ohranili. Kljub temu je Zveza združenj borcev za pritisk na vlado uporabila tudi dobre mednarodne zveze; Lojzetu Peterletu je tako pisal celo znani judovski publicist in lovec na naciste Simon Wiesentahl in ga opozoril, da bi morebitna odprava borčevskih pravic lahko bila povod za mednarodno intervencijo. Mag. Jurij Pavel Emeršič Vir: gov.si

Sun, 11. Apr 2021 at 21:15

164 ogledov

Samodiagnoza Alema Maksutija: Debili smo vedno samozavestni! Vedno!
O Alemu Maksutiju, menda celo z doktorskim nazivom kakšne Dolančeve šole za politične vede, ne kaže preveč izgubljati besed. Za slovensko levico, povezano v KUL,  Koalicijo užaljenih luzerjev, je več kot priročen, ker sovraži Slovence, ker sovraži desnico in ker sovraži Janeza Janšo. Maksuti je idealen obraz za nacionalno RTV in POP TV, ki kar tekmujeta, katera bo bolj popljuvala aktualno vlado in njene ukrepe. Svoj gnev zoper Slovence in slovenstvo, Maksuti je balkanski prišlek, zoper državo in njeno vlado, ki bo čez tri mesece prevzela predsedovanje  EU, žolčno izliva preko twitterja.  Njegov besednjak se redko sliši v najbolj zanikrni beznici, gospod pa se gibljejo v akademski sferi, ki vse njegove twitter nebuloze spremlja molče! V enem zadnjih twittov pa je Alem Maksuti zapisal samodiagnozo, v enem stavku je povedal tisto, kar o njem vemo že dolgo. Da je debil in to samozavestni debil! Če kaj, mu samozavesti gotovo ne manjka, tudi takrat, ko izliva svoj žolč proti desnici na javni RTV ali preko socialnih omrežij.  Halo, Manica Ambrožič! Boste še naprej v svoje informativne oddaje kot političnega analitika vabili Alema Maksutija?! Gre vseeno za  "izpričanega debila," ki bi prej sodil za take osebke ustrezno ustanovo, ne pa v Primetime nacionalnega RTV servisa.  S POP TV je vsaka komunikacija odveč, ker z Maksutijem celo delijo sovražnost do aktualne vlade in njenega predsednika Janeza Janše.    b.c.
Teme
nataša pirc musar Aleš Musar ruska dača tajkuni slovenska tranzicija

Zadnji komentarji

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo sta zakonca Musar? Aleš Musar in Nataša Pirc Musar bi morala slovenski javnosti pojasniti, od kje premoženje?