SI
Bio je pred 30 leti, 4. maja 1991 Peterletova Vlada sprejela 9, za osamosvojitev pomembnih zakonskih predlogov.
ČASOPIS V FOKUSU
Novice

Torek, 4. maj 2021 ob 08:11

Odpri galerijo

Slovenska vlada je s sprejetjem devetih predlogov t. i. osamosvojitvenih zakonov opravila pomembno delo. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

4. maj 1991: Na današnji dan leta 1991 je Demosova vlada obravnavala in sprejela kar devet predlogov zakonov, ki so bili ključnega pomena za osamosvojitev Slovenije. To je vključevalo zakone, ki so vzpostavili temelje prihodnje slovenske monetarne politike (npr. Zakon o Narodni banki Slovenije, Zakon o bankah in hranilnicah, Zakon o deviznem poslovanju), pa tudi zakone o državljanstvu, o tujcih, o potnih listinah, o prehajanju državne meje in njenem varovanju. Slovenska skupščina je te zakone skupaj z amandmaji sprejela v začetku junija, veljati pa so začeli z razglasitvijo neodvisnosti in samostojnosti Slovenije.

Končana priprava temeljne zakonodaje, ki odpira pot v slovensko osamosvojitev

Delo slovenske vlade se je posebej okrepilo, ko so se razmere v Jugoslaviji začele drastično zaostrovati in se je naglo približeval predvideni šestmesečni rok osamosvojitve, določen s plebiscitom. Z eskalacijo srbsko-hrvaškega spora v začetku maja 1991 je postalo skoraj vsemu slovenskemu političnemu vodstvu jasno, da je dejanska gospodarska in vsesplošna samostojnost Slovenije edina smiselna možnost. Slovenska vlada se je zato odločila, da je to pravi trenutek za obravnavo zakonodaje, ki jo je že dalj časa pripravljala. V soboto, 4. maja 1991, je sprejela sveženj predlogov bančne zakonodaje in zakonov s področja notranjih zadev – zakonov o državljanstvu, potnih listinah in varovanju meje.

Na tiskovni konferenci po seji vlade so o glavnih značilnostih svežnja t. i. osamosvojitvenih zakonov spregovorili predsednik vlade Lojze Peterle in ministri dr. Dimitrij Rupel, Janez Janša, Igor Bavčar in dr. Jože Mencinger. Vsi so poudarili, da je »vsa zakonodaja zglede iskala v podobni sodobni zakonodaji zahodnoevropskih držav«. Predloge zakonov, ki so opredeljevali denarni in bančni sistem, je predstavil Mencinger. Poudaril je, da Narodno banko Slovenije zakon določa za monetarno ustanovo z vsemi pooblastili, »ki jih taka banka ima v vsaki samostojni državi«. Minister Rupel je predstavil Zakon o deviznem poslovanju, ki naj bi temeljil na tržnih načelih. Največ predlogov zakonov je bilo s področja notranjih zadev, te je predstavil minister Bavčar. Opozoril je na osnutek zakona o državljanstvu, ki je predvideval štiri načine pridobitve državljanstva (po rodu, po teritorialnem načelu, na podlagi prošnje in po mednarodni pogodbi). Predlog zakona je tako omogočal, da bi za državljanstvo Republike Slovenije lahko zaprosili tudi državljani drugih jugoslovanskih republik, če so imeli stalno prebivališče v Sloveniji.

Predsednik Peterle je povedal, da naj bi bile vse pravne podlage za popolno osamosvojitev Slovenije pripravljene do 26. junija, predvidenega dneva razglasitve samostojnosti. Velika želja slovenskih voditeljev je bila, da bi razdružitev z Jugoslavijo potekala sporazumno. Vendar so morali slovenski politiki zdaj prevzeti pobudo. Tako je Janša opozoril: »Doslej smo se skušali prilagajati tistemu, kar je prihajalo iz federacije, s paketom teh zakonov pa prevzemamo lastno iniciativo.« Peterle je na novinarsko vprašanje, kaj bo, če druge države suverene Slovenije dlje časa ne bodo priznale, odgovoril: »V vladi se pripravljamo tudi na možnost krajše ali daljše mednarodne blokade samostojne Slovenije. Te možnosti se seveda zavedamo in smo nanjo pripravljeni.« Mencinger je dodal, da vsega pač ni mogoče vnaprej vedeti, Rupel pa je dal jasno vedeti, da bo Slovenija osamosvojitev izpeljala ne glede na to, ali bo do tedaj že dobila mednarodna zagotovila za priznanje.

V Beogradu seja predsedstva SFRJ in izredna seja zveznega izvršnega sveta o zapletenem politično-varnostnem položaju v državi

				Tank HVO			Tank HVO

Seja predsedstva SFRJ, na kateri so sodelovali tudi predsednik zvezne vlade, zvezni minister za notranje zadeve, načelnik generalštaba JLA in predsednik vlade republike Hrvaške, ni prinesla ničesar novega in konkretnega pri reševanju jugoslovanske krize. Po seji je zvezno predsedstvo poslalo svojim državljanom sporočilo, po besedah komentatorja Dela »nabito z abotno prazno deklarativnostjo«. Predsedstvo je sklenilo, da je vzrok poslabšanja razmer nespoštovanje njihovega stališča, da je mogoče težave reševati na demokratičen način. Ocenilo je, da so dogodki v kninski Krajini in vzhodni Slavoniji, posebej pa tragični dogodki v Borovem selu pokazali vso zapletenost politično-varnostnega položaja v državi. Predsedstvo je zahtevalo, naj se v vsej državi takoj prekinejo dejavnosti, ki bi lahko pripeljale do novih neredov. Za mir naj bi poskrbela JLA. Tudi izredna seja zveznega izvršnega sveta ni prinesla napredka pri reševanju jugoslovanskih težav. Poudarili so, da pred dokončnim dogovorom o prihodnji ureditvi odnosov v jugoslovanski skupnosti »ni spreminjanja Jugoslavije niti njenih posameznih delov«, saj da to podpira tudi mednarodna skupnost. Ob koncu sporočila z izredne seje so še zapisali, da nedavne tragične dogodke zelo obžalujejo.

Avtorica: Neža Strajnar

Vir: gov.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 9. May 2021 at 19:01

0 ogledov

Sposojeni komentar! Dr. Ivan Štuhec: Vse revolucije so uporabile psihopate za najbolj umazana dejanja
Dr.Ivan Štuhec: Vse revolucije so uporabile psihopate za najbolj umazana dejanja. Gospodje ideologi pa so sedeli ali na akademijah ali na univerzah, v času vojne pa v svojih dobro zavarovanih skrivališčih, kot je bilo v primeru naših partijskih šefov v Kočevskem Rogu. Ob vsakem državnem praznik, ki ima vedno simbolično moč, se potrjuje velika zmota tistih, ki govorijo: Pustimo preteklost, glejmo v prihodnost. Zgodovinski spomin je izjemno pomemben temeljni element sleherne skupnosti. Te preprosto ni, če ne gradi na spominu na tiste dogodke, ki so sooblikovali njeno samopodobo.  Če želimo 27. aprila praznovati dan upora proti okupatorjem, je nujno, da je v ozadju dogodek, resničen, ne izmišljen ali naknadno določen Naše telo se v materialnem smislu regenerira vsakih sedem let tako temeljito, da od starih celic ne ostane nobena. Naš duh pa gradi na spominu, ki ga za seboj puščajo dogodki. Dogodki, ki so se nas tako dotaknili, da jih ne moremo pozabiti. Na osebni in medosebni ravni se to dogaja na način, ki ga izrečemo z stavkom: “Tega mu ne bom nikoli pozabil.” V dobrem pomeni, da bom vedno hvaležen, v slabem, da bom kuhal zamero in jezo do smrti. Moč spomina je izjemna. Če so v spomin vneseni napačni podatki in izkrivljena dejstva, je toliko teže spreminjati osebno ali kolektivno miselnost. Kakšne težave imamo na kolektivni ravni s tem, se vedno znova pokaže ob praznovanju nečesa, kar je posledica ideološkega konstrukta, ne pa dogodka, ki bi verodostojno potrjeval vrednost praznika. Če želimo 27. aprila praznovati dan upora proti okupatorjem, je nujno, da je v ozadju dogodek, resničen, ne izmišljen ali naknadno določen. Na dan državnosti, 25. junija, smo dejansko razglasili samostojno državo, 26. decembra smo se dejansko na plebiscitu odločili za samostojno državo z veliko večino. Niti režimski zgodovinarji niso mogli sestaviti popolne laži Zgodovinska dejstva govorijo o tem, da se je v Vidmarjevi vili sestala protiimperialistična fronta in da se ni nič zgodilo takega, kar bi dvajset dni po napadu Hitlerja na Jugoslavijo predstavljalo resen sestanek in strateški razmislek o odporu proti vsem okupatorjem, ki so zasedli slovensko ozemlje. Še najmanj pa je šlo za ustanovitev Osvobodilne fronte, na kar se sklicujejo novodobni levičarji. Dovolj bi nam moral biti vpogled v Zgodovino Slovencev, ki je izšla pod komunistično oblastjo, da bi tako rekoč na isti strani odkrili nedoslednost zgodovinopisja. Pod naslovom Odpor na strani 744 beremo, da je bil prvi korak k odporu pod vodstvom komunistične partije storjen z “ustanovitvijo OF slovenskega naroda 27. 4. 1941. To dejanje je omogočilo predhodno delo KPS, sprožilo pa je pravi proces združevanja slovenskega naroda, in to ne glede na versko in politično prepričanje posameznikov”. Na naslednji strani pa so objavili faksimile letaka s konca aprila, ki poziva k uporu, in sliko Vidmarjeve vile, kjer je bila ustanovljena, tako piše, “26.4.1941 Protiimperialistična fronta slovenskega naroda”. Kot vidimo, se niti režimski zgodovinarji niso mogli popolnoma zlagati, za kaj je dejansko šlo 26. aprila. Niti slučajno pa ni šlo za združevanje slovenskega naroda, ne glede na versko in politično prepričanje. To trditev si je preprosto – bivši duhovnik in režimski zgodovinar – Metod Mikuž izmislil. Mimogrede: njegov nekdanji sošolec iz bogoslovja mi je znal povedati, da je Mikuž v bogoslovju užival privilegij svoje sobe, v kateri je lahko igral violino in kadil. Iz tega privilegija bi se težko rodila zamera do Cerkve, še manj do škofa Rožmana, ki je to vedel in dopuščal. Krilatica, da zgodovino pišejo zmagovalci, ne drži, ker noben zmagovalec ne more biti večno na oblasti In na podlagi te laži bivšega duhovnika je komunistični režim farbal Slovence in Slovenke vse do devetdesetih let in to nadaljuje vse v naš čas. Tistim, ki dan upora proti okupatorjem postavljajo na resničen dogodek, kot je bil spopad tigrovcev z orožniki in italijansko vojsko na Mali gori nad Ribnico, očitajo, da spreminjajo zgodovino. Da, spreminjajo v zgodovino zapakirane laži in prevare. A ker je slovenski zgodovinski spomin komunistično kontaminiran, bi radi, da pustimo preteklost, ne pa da jo spreminjamo. Pustiti preteklost je dejansko v službi ohranjanja neresničnih, izmišljenih in prikrojenih razlag vsega, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno in po njej. Z drugo besedo: gre za politični cilj kontinuitete nekdanjega totalitarnega režima v sedanjost. Sestavni del te kontinuitete pa so tudi revolucije kot način postavljanja oblasti. Od francoske revolucije naprej se zdi, da je to eden od legitimnih načinov spreminjanja državne ureditve. V času, ko je v naravoslovju zavladala dogma o evoluciji, je v družboslovju zavladala dogma o revoluciji. Obema pa je skupno, da vedno zmaga močnejši. Od tod znana krilatica, da zgodovino pišejo zmagovalci. Da, pod pogojem, da so večno na oblasti in da s silo in močjo dokazujejo svojo zmago. V realnosti pa ni tako. Zmagovalci križanega Kristusa so bili judovski veliki duhovniki, s Herodom in Pilatom na čelu. Kristus je bil poražen. Paradoks zgodovine je, da on še vedno živi, zmagovalci nad njim pa so ostali zapisani v zgodovino kot prevaranti, nasilneži in krivični sodniki. Komunistične šole so prale možgane tudi kristjanom Obnavljanju revolucionarnih metod, parol in groženj smo priče vedno, ko po Ljubljani in Mariboru zakolesarijo otroci revolucije. Njihov praznik je postal 27. april, ker se borijo proti zahodnemu imperializmu, ki ga imenujejo liberalni kapitalizem, in proti Janezu Janši, ki ga razglašajo za fašista. Deset tisoč protestnikov v Ljubljani je približno takšen procent, kot je bilo komunistov pred drugo svetovno vojno. Po SD-jevskem poslancu Matjažu Hanu so med njimi tudi volivci desnih strank, kar očitno diši po OF, kot jo je razlagal Mikuž. Sam Hanove trditve niti ne bi povsem izključil, saj je med kristjani vedno kdo, ki sledi Mikuževim ali Kocbekovim idejam. Končno so komunistične šole prale možgane tudi kristjanom. Če novodobnim revolucionarjem dodamo še odlično medijsko pokritost in mednarodno podporo, tako medijsko kot protestniško, nismo daleč od ponovitve že videnega. Morda koronačas ni najbolj primeren za revolucije, lahko pa se sprožijo popolnoma drugačni mednarodni konflikti, ki ustvarijo ustrezne razmere za revolucionarne prevrate. Dokler v slovenski zavesti ne zavržemo sleherne oblike revolucionarnega in drugega nasilja, smo stalno ogroženi, da se nam zgodovina ponovi, ker je preteklost treba pozabiti. Duh kulturnega marksizma bo razkrojil Evropo Tako imenovana nova levica je na pohodu na globalni ravni. Kulturni marksizem odlično deluje po medijskih hišah, ki so demonizirale vse, od Trampa prek Orbana in sedaj Janšo, ker bo prevzel vodenje EZ. Očitno so svoje celice utrdili tudi v bruseljski birokraciji. Duh kulturnega marksizma bo razkrojil Evropo, ker se ta duh ne da voditi solidarnosti, ampak revolucionarnosti. V tem duhu del slovenske javnosti podpira mariborsko dijaštvo, ki je kršilo pravila, postavljena za to, da varujemo zdravje in življenje ljudi. Niso tudi cestnoprometni predpisi za to? Pa se kdo zgraža, če osemnajstletnik krši te predpise in pride pred sodišče? Nihče, ker ga imamo za dovolj starega, da razume, zakaj je treba te predpise upoštevati. Logično, v primeru protestnikov pa gre za nekaj drugega, gre za instrumentalizacijo dijaštva v politične namene. Tudi to je sestavni del revolucionarne agende. Vse revolucije so uporabile psihopate za najbolj umazana dejanja Za slovensko miselnost naj bi veljalo, da smo introvertirani, da raje posežemo po samomorilskih metodah kot po umoru in uboju. Začenši s poboji med drugo svetovno vojno in po njej, to ne drži. Takrat so si nekateri dali duška. Res jih je večina kasneje tudi naredila samomor. Zadnje čase smo tudi priče pogostim družinskim tragedijam zaradi nasilja. Grožnje s smrtjo in genocidom določenih skupin, kot smo kristjani ali kakšna politična opcija oziroma politik, so postale del vsakdanja folklora paranoikov in drugih psihičev, ki jih kamere delajo za enodnevne junake družbenega stanja v državi. Kdo ve, koliko mladeničev in mladenk iz slovenskih Krop, nabavlja orožje in se pripravlja za dan D? Ne samo, da jih mediji skozi celotno mladost vzgajajo v nasilju, nasilje kot metoda se tolerira tudi v javnosti. Čas, kot je koronačas, samo potencira okoliščine, ki so ugodne za sproščanje agresije, ki ni od včeraj, ampak ima vedno dolgo brado in nerazrešene konflikte, ki jih ljudje nosijo v sebi. Ne pozabimo: vse revolucije so uporabile psihopate za najbolj umazana dejanja. Gospodje ideologi pa so sedeli ali na akademijah ali na univerzah, v času vojne pa v svojih dobro zavarovanih skrivališčih, kot je bilo v primeru naši partijskih šefov v Kočevskem Rogu. Ivan Štuhec, Časnik

Sun, 9. May 2021 at 16:36

0 ogledov

Janez Janša v intervjuju za španski El Correo: Razlika med komunizmom in demokracijo je razlika med gulagom in svobodo
Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za španski medij El Correo spregovoril o njegovem nastopu v Evropskem parlamentu, kjer je evropska poslanka Sophie in't Veld, ironično prek skupine, ki naj bi zagovarjala svobodo govora, izvedla grobo cenzuro njegovega nagovora, prav tako pa je bilo v intervjuju govora o dogajanju v Evropski ljudski stranki, pa tudi o komunističnih časih v Sloveniji in širjenju komunističnih idej v Španiji ter o slovenski polpretekli zgodovini. Prevod intervjuja s predsednikom vlade objavljamo v nadaljevanju. V zadnjem času ste bili deležni cenzure v Evropskem parlamentu, ravno v razpravi, v kateri so vašo vlado obtožili, da cenzurira in napada medije. Kaj drži o teh obtožbah? Kdo stoji za to kampanjo? Res je nepredstavljivo, da je bila evropska javnost priča cenzuri, ki jo je v imenu največje demokratične institucije v Evropi izvajala evropska poslanka Sophie in't Veld, ironično prek skupine, ki naj bi zagovarjala svobodo govora. Slovenska vlada svobodo govora in svobodo medijev jemlje zelo resno in ne odobrava cenzure, še posebej zato, ker je med Slovenci še vedno zelo živ spomin na čase, ko so morali novinarji pred objavo pošiljati svoja besedila v komunistični štab. Tudi nekdanji režim me je privedel pred vojaško sodišče in zaprl ravno zaradi uresničevanja moje pravice do svobode govora, kar je tudi eden glavnih razlogov, zakaj se ne strinjam s takimi dejanji. Kar zadeva svobodo medijev in svobodo govora, je Slovenija v času desnosredinskih vlad najvišje na lestvici medijske svobode, kar velja tudi za indeks demokracije. Trditev, da so novinarji pod to vlado zatirani in cenzurirani, preprosto ne drži, kar bi bilo jasno vsakemu Špancu, ki bi teden dni skupaj s prevajalcem spremljal slovenske medije. Tako kot mnoge druge škandale tudi ta očitek o zatiranju medijske svobode tranzicijska levica izvaža v tujino samo zato, da jo lahko ponovno uvozi v našo državo in tako v družbo vnese dodatno nestabilnost in nemir. Ste v tej zadevi prejeli podporo svoje skupine, Evropske ljudske stranke (EPP)? Odziv Evropske ljudske stranke je bil precej medel. Ko gre za cenzuro in svobodo govora, bi od EPP pričakoval več in tudi večjo angažiranost drugih strank v Evropskem parlamentu. Če sem iskren, pričakoval sem, da se bo vsaka skupina v Evropskem parlamentu jasno postavila proti cenzuri. Vodja vašega kabineta Peter Šuhel je v odprtem pismu zapisal, da cenzura v Evropskem parlamentu spominja na trpljenje v nekdanji komunistični Jugoslaviji. Viktor Orban je prav tako primerjal EU in ZSSR. Se strinjate s temi pogledi? Če se, kaj mislite, da je razlog za ta totalitarni premik v EU? Manj pomembno je, kako imenujete dejstvo, da predsedujoča ne dovoli premierju suverene države, da predstavi svoje argumente v času, ki mu je bil dodeljen za razpravo. Ključno pri tem je, da obsojamo takšna dejanja. Ta incident je še posebej problematičen za Evropski parlament, ki bi moral biti simbol demokracije EU. Na žalost smo tudi v drugih forumih EU opazili podobno neskladnost z demokratičnimi načeli in načeli EU. Na primer nedavna odločitev COREPER, da se izogne ​​vetu treh držav članic, ki so želele povečati element solidarnosti pri določeni odločitvi, povezani s covidom. To so zaskrbljujoči dogodki. Slovenija ima z Madžarsko zelo dobre odnose, z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom pa vas veže tesno prijateljstvo. Kaj menite o sedanji demonizacijski kampanji proti Madžarski in Poljski? Ali verjamete, da bi ta kampanja lahko pripeljala do razpada Evropske unije? Slovenija ima odlične odnose z vsemi preostalimi 26 državami članicami EU. Pred nekaj meseci mi je hrvaški premier odstopil svojo glasovalno pravico in me prosil, naj v Evropskem parlamentu govorim v njegovem imenu, ker ni bil prisoten zaradi okužbe s covidom. To se zgodi le med močnimi zavezniki. Ustanovni očetje so gradili odnose v duhu medsebojnega spoštovanja, ki temelji na priznavanju enakega dostojanstva vsakega naroda in države. Na podlagi teh vrednot in načel se je Evropa združila v vsej svoji raznolikosti. Če ne bomo zvesti tej modrosti ustanovnih očetov, so lahko dediščina, ki so nam jo zapustili, in koristi, ki jih imamo od nje, resno ogrožene. Izstop Združenega kraljestva iz EU nam mora biti v zadostno opozorilo. Kaj menite o odhodu Orbana in Fidesza iz Evropske ljudske stranke? Kako vidite prihodnost konservativne desnice v Evropi? Najprej bi rad podčrtal, da je politika dinamična stvar in da mora biti odzivna na družbene spremembe. Tradicionalne politične postavitve, npr. socialisti vs. konzervativci, se počasi umikajo, v ospredje vstopajo nove paradigme, nove cepitve. Vidimo, kaj se dogaja v Nemčiji. Tudi identitete strank se spreminjajo. Skratka, na stara poimenovanja in šablone se ne gre več zanašati. Če teh sprememb ne zaznaš, si obsojen na poraz. Problem velikih strank je, da so premalo odzivne in zapadejo v rutino. V EPP, ki je dominantna stranka več kot dve desetletji, se je zadnja leta veliko kritiziralo domnevni populizem nekaterih predsednikov vlad iz naše politične družine. Toda, medtem ko so nekateri veliko govorili, so le-ti delali in bili učinkoviti. Ne pozabimo elementarnega dejstva, da ljudje volijo tiste, za katere menijo, da bodo odlično opravljali javne storitve. Naše sestrske stranke za zahodu in severu Evrope pač v to ne uspejo prepričati volilcev, zaradi česar je EPP v krizi. EPP pa bolj forsira tiste, ki so poraženci. Ne le Orban, to spoznavajo tudi drugi. Desno-sredinski prostor, vključno s konzervativnim, se mora posodobiti. Želim, da je EPP del tega procesa, sicer bo postala suha veja na drevesu. Statistike in trendi so neizprosni. Evropski poslanec Hermann Tertsch iz stranke VOX je v nekem intervjuju omenil vaš pogum na čelu revije Mladina in na sojenju četverici v času komunistične Jugoslavije. Vendar se zdi, da se mnogi v Bruslju ne zavedajo vaše poti in poti drugih, kot ste vi. Se vam ne zdi presenetljivo, da se politiki, rojeni v svobodnih državah, pretvarjajo, da učijo demokracijo tiste, ki so se uprli komunistični tiraniji? Mnogi v Bruslju in drugod nimajo zgodovinskega spomina na obdobje totalitarizma. Toda to ne pomeni, da totalitarizma ni bilo in da se ne spoprijemamo s pomembnimi specifičnimi izzivi. Naj vas spomnim na resolucijo 1096, ki jo je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope in ki opozarja na te izzive. Njeno najpomembnejše priporočilo je, da je treba stare strukture in miselne vzorce odstraniti in preseči. Včasih je težko poslušati ljudi, ki so se rodili v demokraciji, ne da bi se zanjo borili, in ki pridigajo o demokraciji ljudem iz držav, ki so se morale zanjo boriti. Mnogi ne razumejo, nekateri pa tudi ne vidijo potrebe po razumevanju zgodovine, kulturnih in političnih posebnosti držav, ki so vstopile v EU po letu 2004. To jim onemogoča, da bi resnično razumeli dejansko stanje, kaj je potrebno za premagovanje totalitarizma in kaj so izzivi, s katerimi se spoprijemamo. Opozarjam na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki "poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave". Poudarja tudi prepričanje, da "ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje". EU mora razumeti, da ne ustreza in ne more ustrezati vsem enako. Imamo skupen cilj, vendar morajo biti poti do njega drugačne, če želimo, da ga vsi dosežejo, saj izhodišča niso enaka. V Španiji so komunisti del vlade in minister za delo je javno in brezsramno izjavil, da komunizem pomeni demokracijo in enakost. Kaj je bilo v Evropi storjenega narobe, da ta stališča ne povzročajo škandala in jih mnogi sprejemajo? Ne bom komentiral notranjepolitičnih razmer posamezne države članice EU. Toda razlika med komunizmom na eni strani ter demokracijo in enakostjo na drugi je razlika med gulagom in svobodno, uspešno družbo. Ne pretvarjam se, da vem bolje ali da imam višje moralne standarde, kot to počnejo nekateri v Bruslju. Velik dosežek bi bil, če bi v šoli učili pravo resnico o komunizmu. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu "poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine, ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije". Glede najhujše komunistične preteklosti si je Slovenija močno prizadevala razkriti kraje, kjer so Titovi partizani po drugi svetovni vojni pobili več deset tisoč ljudi. Vendar pa so bili pokloni žrtvam predmet polemike. Je ta rana zaceljena? Ste se Slovenci sprijaznili s svojo preteklostjo? V prvih letih po nastanku samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je bilo pričakovano, da se bosta demokratična kultura in sprava hitro udejanjili. A modernizacija ni uspela, zlasti ne v šolskem in medijskem prostoru. Odpor in vpliv starih komunističnih botrov je mnogo močnejši, kot smo verjeli. Slovenski narod je zaradi svoje totalitarne preteklosti tako še vedno razdeljen na prvorazredne in drugorazredne. Kljub nekaterim pomembnim korakom na poti spravnega procesa smo Slovenci še daleč od pobotanja s svojo preteklostjo. Skoraj vsakodnevna odkritja morišč iz povojnih časov po celotnem ozemlju Slovenije prinašajo spoznanja o krutosti partizanskih "zmagovalcev" druge svetovne vojne in njihovi brezkompromisnosti v osvajanju in utrjevanju oblasti. O sistemskih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin se v Titovem zločinskem režimu ni smelo govoriti. Vsemogočna tajna politična policija Udba je imela povsod svoje oči in ušesa. Zlasti starejše ljudi je še vedno strah. Razgradnja ostankov totalitarnega komunističnega sistema poteka prepočasi s to slovensko posebnostjo, da si za spravo bolj prizadevajo žrtve kot krvniki. Pobotanje s preteklostjo bo tako naloga za slovensko družbo tudi v prihodnje. Celoten intervju je na voljo tukaj:(https://elcorreodeespana.com/politica/428469292/Entrevista-primer-ministro-esloveno-La-diferencia-entre-el-comunismo-y-la-democracia-es-la-diferencia-entre-el-Gulag-y-la-libertad-Por-Alvaro-Penas.html)

Sun, 9. May 2021 at 15:57

0 ogledov

Letošnji dan Evrope v znamenju slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije
Danes obeležujemo dan Evrope. 9. maja 1950 je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman v Parizu predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Iz Evropske skupnosti za premog in jeklo, za katero je dal pobudo Robert Schuman, sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija. Republika Slovenija je njena članica od 1. maja 2004, od 29. marca istega leta je tudi članica Severnoatlantskega zavezništva.  Slovenija bo v drugi polovici letošnjega leta, od julija dalje, že drugič prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Skupaj z Zvezno Republiko Nemčijo, ki je predsedovala v drugi polovici 2020, in Portugalsko, ki Svetu Evropske unije predseduje pred nami, Slovenija tvori tako imenovano trojko držav, ki skupaj pripravi 18-mesečni program predsedovanja. Trojka obrambnih ministrov je razpravljala tudi o strateškem kompasu, novem strateškem dokumentu, ki bo krojil varnostno in obrambno politiko Evropske unije v prihodnjih 5 do 10 letih. Dokument je začel nastajati v času predsedovanja Nemčije, pomembno vlogo pri nastajanju strateškega kompasa bo krojila tudi Slovenija, ki ima vodilno vlogo na področju partnerstev. K razpravam pa se je predvsem v zadnjem obdobju pridružila tudi Francija, ki predseduje v prvi polovici 2022, ko bo strateški kompas tudi zaključen. Osrednje teme slovenskega predsedovanja Svetu EU so med drugim tudi vidiki Zahodnega Balkana, sodelovanje med Evropsko unijo in Natom ter energetska učinkovitost obrambnega sistema.

Sun, 9. May 2021 at 10:24

0 ogledov

Dr. Milan Zver ob dnevu Evrope: Potrebujemo močne države članice v močni Evropi
Spoštovani, na današnji dan obeležujemo dan Evrope. 9. maja 1950 je namreč eden od ustanovnih očetov Evropske unije, tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman, javnosti predstavil deklaracijo, s katero je predlagal novo obliko evropskega političnega sodelovanja, ki bi zagotavljala trajni mir med evropskimi narodi. Potrebujemo močno Evropo in močne države članice, kajti le močni in povezani bomo lahko reševali sedanjo koronakrizo ter tudi vse morebitne druge prihajajoče krize. Ob Dnevu Evrope  vsem iskrene čestitke! pic.twitter.com/QOuoi29CDF — Milan Zver (@MilanZver) May 9, 2021 Po drugi svetovni vojni razklana Evropa, razdvojena in opustošena, je resnično potrebovala nov zagon in novo upanje. Duh časa, ki so ga znali v svoje ideje o združevanju, enotnosti in solidarnosti, ujeti ustanovni očetje Evrope, je pomenil novo poglavje naše skupne, evropske zgodovine, v katero je bila vtkana tudi ideja o miru med narodi. Ideja, ki je trajna in brezčasna. Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU. To ne bo le ponovna priložnost za dodaten dvig kredibilnosti naše države na evropskem političnem parketu, pač pa tudi za to, da EU in njeno delovanje še bolj približamo vsem državljankam in državljanom Evrope. S Konferenco o prihodnosti Evrope, katere težišče se bo odvijalo prav v času našega predsedovanja, pa bomo začrtali središče razprav o viziji Evrope, kot jo želimo živeti v prihodnje. Koronavirusna kriza, v kateri se je znašla Slovenija, Evropa in celoten svet, nam je pokazala, da ravno v nepredvidljivih časih mnogo bolj kot prej potrebujemo meddržavno sodelovanje in solidarnost.  Da potrebujemo Evropsko unijo. Prenovljeno in okrepljeno ter strateško avtonomno. Potrebujemo Evropo, ki bo lahko v vseh kriznih časih preživela z lastnimi viri in ki bo v času zdravstvene krize lahko preživela z lastno proizvodnjo zaščitne medicinske in osebne opreme, cepiv, pa tudi drugih dobrin, ki so se nam pred krizo zdele samoumevne.   A ne le, da potrebujemo močno Evropo, potrebujemo tudi močne države članice, kajti le močni in povezani bomo lahko reševali sedanjo koronakrizo ter tudi vse morebitne druge prihajajoče krize. Ob dnevu Evrope vsem Slovenkam in Slovencem, Evropejkam in Evropejcem iskrene čestitke!

Sun, 9. May 2021 at 10:09

0 ogledov

PU Maribor: v 24 urah prijeli 18 oseb, ki so nedovoljeno prestopile slovensko hrvaško mejo
Že v dopoldanskih urah včerajšnjega dne, so policisti na MP Gruškovje, na vstopu v državo, kontrolirali tovorno vozilo turških registerskih oznak, kjer je bilo že na prvi pogled videti, da je bila prerezana ponjavatovornega dela vozila. Sum, da so v vozilu migranti, se je potrdil spodrobnim pregledom tovornega dela vozila pod ponjavo, kjer so odkrili dva državljana Pakistana. Z njima so policisti izvedli predpisan postopek, po zaključku le tega pa sta oba bila vrnjena hrvaškim varnostnim organom. V popoldanskih urah pa so policisti PP Gorišnica v notranjosti državeustavili vozilo za prevoz potnikov, v katerem se je vozilo sedemdržavljanov Poljske, ki so prestopili državno mejo na mestu, kjer to nidovoljeno, saj niso imeli ustreznih dokumentov za prestop meje na temobmočju. Vsem sedmim tujcem so policisti izrekli globe, po končanempostopku pa so tujci nadaljevali pot v notranjost, saj so izpolnjevalipogoje za vstop v državo v smislu ukrepov za preprečitev epidemijekoronavirusa. Hitro za tem pa so policisti iste policijske postaje ustavili še osebniavtomobil, prav tako poljskih registerskih oznak, v katerem so se vozilištirje državljani Poljske, ki so tako kot prej navedenii, prestopilidržavno mejo na mestu, za katerega nimajo ustreznih dokumentov. Tudi tempoljakom so policisti izrekli globe, nato pa so lahko nadaljevali pot vnotranjost. Okoli 21. ure zvečer pa so, prav tako policisti PP Gorišnica, v naseljuParadiž ustavili voznika osebnega avtomobila bosanskih registerskih oznak,v katerem sta se vozila mož in žena, oba državljana Bosne in Hercegovine,ki imata sicer urejen status tujcev v Sloveniji, prestopila pa sta državnomejo na mestu, za katerega nimata ustreznih dokumentov. Po končanempostopku sta jima bila izdana plačilna naloga po Zakonu o tujcih, ker pasta prihajala iz območja, ki je uvrščeno na rdeč seznam držav, nista papredložila dokazil o testiranju za koronavirus, jima je bila izdana tudiodločba o karanteni, ki jo morata prestajati na naslovu bivanja. Nekaj čez eno uro ponoči pa so policisti PP Ormož, v neposredni bližinimejnega prehoda Presika, ujeli tri migrante, ko so ilegalno prestopilidržavno mejo. V postopku z njimi in ob prisotnosti prevajalca, je bilougotovljeno, da gre za državljane Toga, Gane in Čada. Zoper vse trimigrante je bilo odrejeno zadržanje na podlagi Zakona o nadzoru državnemeje, po končanem postopku pa čakajo na vrnitev hrvaškim varnostnimorganom, katerim je že bila posredovana najava za vrrnitev vseh trehtujcev, prijetih neposredno ob državni meji.

Sun, 9. May 2021 at 08:12

0 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 9. maja 1991: Poslanci slovenske skupščine pospešeno obravnavajo osamosvojitvene zakone
Slovenska vlada je v skladu z obveznostmi iz zakona o plebiscitu v skupščino poslala predloge osamosvojitvenih zakonov, s katerimi je želela Slovenija prevzeti več pristojnosti federacije in utrditi glavna področja svoje državnosti. Poslance sta nagovorila Dimitrij Rupel in Igor Bavčar. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije Poslanci vseh treh zborov slovenske skupščine – družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora občin – so na skupnem zasedanju poslušali predstavitve predlogov zakonov. Nagovorili so jih zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in namestnik finančnega ministra Stanko Debeljak. V ločeni razpravi po zborih trodomne skupščine se je pokazala delitev na dva tabora. Na eni strani so bile stranke Demosove koalicije, ki so se zaradi skorajšnje razglasitve državne samostojnosti zavzele za skrajšani postopek in čimprejšnje sprejetje osamosvojitvenih zakonov, na drugi strani so bile stranke stare in mlade socialistične opozicije, ki so vztrajale pri izvedbi rednega in dolgotrajnejšega zakonodajnega postopka. Evropski zakonodajni standardi V zakonodajo, s katero naj bi vzpostavili suverenost Slovenije na področju monetarnega sistema, vključno z uveljavitvijo lastne valute, so bili uvrščeni predlogi zakona o slovenski narodni banki, bankah in hranilnicah, agenciji za zavarovanje depozitov bank in hranilnic, o cenah, carinski službi, deviznem poslovanju in kreditnih razmerjih s tujino. Rupel in Debeljak sta pojasnila, da predlogi vsebujejo spremembe, ki jih Slovenija na zvezni ravni do tedaj ni uspela uveljaviti, upoštevane pa so bile tudi izkušnje zahodnih držav, s katerimi bi slovensko gospodarstvo bolje pripravili na tržno gospodarstvo. Bavčar je opisal predloge zakonov s področja notranjih zadev, med drugim o državljanstvu, tujcih in potnih listinah. »Cilj teh zakonov je vzpostavitev takšne organizacije izvršne oblasti, ki bo delovala v vsesplošno zadovoljstvo vseh tistih državljanov, ki državljanstvo Republike Slovenije sprejemajo kot vrednoto,« je minister komentiral ureditev tega področja. Opisal je tudi zakon o prehajanju čez državno mejo in njenem varovanju, ki je na novo določil, da državne meje ne bodo več varovale enote zvezne jugoslovanske vojske, temveč pripadniki organov za notranje zadeve. V okviru sprememb zakona o varnosti cestnega prometa pa je omenil tudi predlog novih avtomobilskih registrskih tablic in novega vozniškega dovoljenja. Slovenski predlog za ureditev obveznosti do federacije            Potem ko je slovenska skupščina sprejela odločitev za začetek formalnega postopka za razdružitev Republike Slovenije od SFRJ in je o tem obvestila tudi zvezno skupščino, je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle predsedniku jugoslovanske zvezne vlade Anteju Markoviću in predsednikom vlad drugih jugoslovanskih republik poslal pismo s predlogom načel za začetek postopka za ureditev medsebojnih pravic in obveznosti. Na novinarski konferenci je Peterle povedal, da je pismo slovenska ponudba za dialog, načela v njem pa formalna podlaga za pogajanja med Slovenijo in federacijo. Šlo je predvsem za področja finančnih obveznosti in terjatev ter razmejitve nefinančnega premoženja, področje drugih obveznosti ter ureditve opravljanja in financiranja poslov za Republiko Slovenijo. V pismu je bilo navedeno tudi, da je mogoče le s takšnim sporazumom preprečiti kaotični razpad jugoslovanskega gospodarstva in negativne odzive mednarodnih finančnih institucij. Na obrambnem področju je bila vlada v težavah, saj je bil proračun sprejet šele konec marca in denar za nakupe vojaške opreme in orožja je prišel prepozno, kar je porajalo ugibanja, ali bo orožje sploh prispelo pravočasno. Podobno je bil negativen vpliv na krepitev slovenske vojske pozno sprejeti zakon o vojaški dolžnosti, zato je bila prisotna bojazen, da v najbolj kritičnih dnevih država ne bo imela nobenega usposobljenega rednega vojaka. JLA je v tem času intenzivno odvažala rezerve pehotnega orožja iz Slovenije v Srbijo in Kninsko krajino, saj vpoklica slovenskih rezervistov niso več imeli v načrtu, v katerem je bilo tudi to, da bi enote v Sloveniji zapolnili z rezervno sestavo vojske iz Srbije in Črne gore. Avtor: Blaž Karlin vir: gov.si
Teme
bilo je pred 30 leti 4 maj 1991 vlada sprejela 9 osamosvojitvenih zakonov

Zadnji komentarji

Vladimir Gajšek :

29.04.2021 05:47

Skrbljivi skrbneži – za smrt utvarjalcev, pisateljev Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, ibid., po sodnici Anji Gregorič, v nepravdni zadevi N 239/2020, da me kot nasprotnega udeleženca/ NU postavi kot opravilno nesposobnega pod skrbništvo ljubljanskemu CSD - CSD Ljubljana Šiška (pošto prejel 22.aprila 2021) me je spremenil v odraslo osebo brez penisa izpred leta 1945, ko take osebe, torej ženske, niso imele volilne pravice. Čisto enostavno v Republiki Sloveniji leta 2021, ko imajo take osebe sicer volilno pravico in so lahko celo akademikinje, sodnice, odvetnice, zdravnice, psihiatrinje, političarke, novinarke, pisateljice, prevajalke, inženirke... – a kaj, ko CSD Ljubljana Šiška s pravnico Natašo Habič, z okrajnoljubljansko sodnico Anjo Gregorič pa forenzično psihiatrinjo Bojano Avguštin Avčin odpravi volilno pravico celo uglednemu umetniku, pisatelju, pesniku in esejistu, uredniku, likovnemu umetniku in nevladnemu diplomatu Vladimiru Gajšku, brez mnenja moje, torej Gajškove osebne zdravnice Andreje Bahovec, ki ob možu dr. Igorju nedvomno ohranja volilno pravico. Kot do leta 1945 niso imele volilne pravice v Ljubljani, Sloveniji ženske, je odpravljena ta pravica v letu 2021 pisatelju Vladimirju Gajšku, ki ga sodnica s sodno izvedenko zapečti kot opravilno – in poslovno – nesposobno osebo, celo več, mu dodeli apriori celo po CSD kot uradni osebi povrhu skrbnika ali skrbnico, da pisatelja, tudi letos nagrajenca s prvo Prešernovo nagrado za poezijo tržaške revije in založbe Mladika, popolnoma življenjsko in ustvarjalno, tudi politično onemogoči ter uniči, ko se javnost apriori izključi, da se namreč ne bi izvedelo. Če naj je namen skrbništva za odrasle osebe kakorkoli pomenski, lahko vnaprej samo zagovarja kakor varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih take osebe ne morejo narediti same in s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kot tudi varovanje premoženjskih in drugih pravic posameznika. Ta izmišljija je življenjsko popolnoma breztemeljna in absurdna, čeprav se izraža z nekaterimi kakor samoumevnimi dozdevki. V resnici je skrbništvo prolongirana psihofizična skrb za smrt. Sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje nalog in obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo prostovoljno skrbnik, uradno postavljen kot častna oseba. Vrlina časti ostaja torej smrtno odprta, ko naleti na živo skrb samega človeškega kot osamitvenega obstoja. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna kot za ženske, ki bi rade mogoče celo, če so neporočene, celo splavile – proglašene so vnaprej za izgubljne, čeprv se abortiranje v resnici nadljuje že ves čas po letu 1945 do danes z neomajno silo, saj je užitek moškega orgazma, ob rapoložljivi seksualni ženski, nad žensko na patriarhatni način. Sicer pa sodišča okrajno kot provincionalna imajo kompetenco, da ženski določijo in imenujejo skrbnika tudi moža, ki lahko tajno obiskuje doma in v bližnjem zamejstvu spolne delavke, terja spolno igro trojčkov, zahteva vsakodnevno tudi analni seks, če se mu zljubi in se zadovoljje kot skrbnik s svojo varovanko na zunaj častno, saj ji je odvzeta volilna pravica, tudi če si sama služi kruh – tudi o njenih financah odloča samo in samo – mož, in kar se je nekoč imenovalo dota, torej dani denar ali premoženje, ki ga prinese žena v zakon, s strani svojih staršev oziroma svaka in svakinje, za zdaj dandanašnji še žepnina ni. Obenem sme in more zgolj z dovoljenjem centra za socialno delo skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti, ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu, ali odkloniti darilo, izvesti še druge materialne ukrepe, če tako določa kakšen ali kateri sploh obrazec po zakonu. Za varovanca, ki je bil sodno še nasprotni udeleženec, velja, da ostane brez sorodstva in da bližnjim ni dovoljeno niti približevanje kot samoumevno ukazuje sama uradna moč centra za socialno delo, ob oboroženo uniformirani policiji. Enako velja praviloma tako ravnanje za geje in poročne geje zakonce – lezbijke in homoseksualce kot celo pederaste, pa tudi za zunajzakonske partnerje, le da zavohajo premoženjsko korist. Center za soialno delo, ki je, primeroma primestno ljubljansko kot v provincionalnosti, določil po sodnem sklepu nasprotnemu udeležencu, spremenjenem v varovanca, skrbnika, sicer sprejme kratko poročilo o skrbnikovem opravilu vsaj enkrat letno, drugače pa tako ali drugače poskrbi za to zaprti oddelek državne norišnice ali blaznica, polna slaboumnih. Uradne državno občinske osebe, ki sovražijo, zaničujejo in uničijo mojo osebno svobodo in da skozi anonmnost zavržejo mojo ustvarjalno osebnost v 74.letu starosti kot bolneg človeka, so: Nermina Halilović Šmajdek, odločevalka o ljubljanskih stanovanjskoh namestitvah kot absolutna uradnica, ki ima na voljo sodstvo in policijo, da ji služita – na Javnem stanovanjskem skladu. Mestne občine Ljubljana/JSS MOL. p.p. 2012. Zarnikova ulica 3. SI - 1104 Ljubljana Slovenija, EU. E-pošta: jss.mol@ljubljana.si. – tožnica, da sem stari smrdljivi poscanec, ki me je treba ignati iz nujne bivalne enote, ker da tako strašno smrdim, da s svojim smradom v taki enoti rušim domovanje stanovalcev, ki o čem takem nič ne vedo Sašo Rink – direktor Javnega stanovanjskega sklada. Mestne občine Ljubljana/JSS MOL, s svojim kabInetom in iluzornim kakor celo nekakšnim nadzornim svetom v svojih apriorizmih – ta me toži, ne da bi se prepričl karkoli o meni življenjsko bivalno, da sem stari smrdljivi poscanec, ki me je treba ignati iz nujne bivalne enote, ker da tako strašno smrdim, da s svojim smradom v taki enoti rušim domovanje stanovalcev, ki o čem takem nič ne vedo Matej Babšek, zaposlen na Centru za socialno delo/ CSD Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška pomočnik diektorice in bezobzirno napadaški vodja enote kverulantski sumničavec in ovduh forenzični psihiatrinji, da me je treba deložirati kot opavilno nesposobnega slovenskega pisatelja in esejista, likovnega umetnika in urednika ter me pod prisilo s posebnim nadzrom in brez moje privolitve odgnati na zaprti oddelek državne norišnice v Ljubljani ali v kaero drugo umobolnico Nataša Habič, zaposlena na Centru za socialno delo/ CSD Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška,šravnica kot Babškova zastopnica na ljubljanskem okrajnem sodišču, poslana, prav tam, da me s sklepom sodišče v nepravdni zadevi, z naklepom kot kverulantska ovaduhinja forenzični psihiatrinji, kot opravilno nesposobnega slovenskega pisatelja in esejista, likovnega umetnika in urednika ter me pod prisilo s posebnim nadzorom in brez moje privolitve vrže, sicer bolnega 74 let starega ustvarjalca z Dg. Popuščanje srca, na zaprti oddelek državne norišnice v Ljubljani ali v katero drugo umobolnico Nika Bobek, možna Babškova zastopnica na ljubljanskem okrajnem sodišču, poslana, prav tam, da me s sklepom sodišče v nepravdni zadevi, da me kot opravilno nesposobnega slovenskega pisatelja in esejista, likovnega umetnika in urednika pod prisilo s posebnim nadzorom in brez moje privolitve vrže, sicer bolnega 74 let starega ustvarjalca z Dg. Popuščanje srca, po srčni operaciji, v namestitev na zaprti oddelek državne norišnice v Ljubljani ali v katero drugo umobolnico dr. Bojana Avguštin Avčin, dr. med.,sodna izvedenka, zaposlena, kot pravi, na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani, sicer uradno na Psihiatrični kliniki Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana – Polje, sicer na drugem naslovu Rožna dolina, cesta VIII 28A, 1000 Ljubljana, ki trdi s svojim forenzičnim mnenjem posredovanem uradno ljubljanskemu okrajnemu sodišču, da po bifejskem obisku pri meni kot preiskovancu, ne pa 74-letnemu bolniku po operaciji srca - »gre za kombinacijo specifične osebnostne motnje narcističnega kroga in po kliničnem vtisu razpoloženjske, depresivne motnje (z opustitvijo jemanja zdravil kot vrsto avtodestruktivnega vedenja ter vsaj začetni kognitivni upad«, ko je v nekaj minutah ocenila kot nenapovedana v nujni bivalni enoti, kot »zadušljivi sobi« pri povsem odprtem oknu, »po tleh v kuhinjskm delu je za hip nedvomno opazila manjše živali, ki jih ni uspela prepoznat«, »V bivalni enoti je poleg postelje Vladimirja Gajška bil še dodten, razpadajoč in umazan, jogi«... Niti z besedico čes takga ni rekla ob obisku ne potem Vladimirju Gajšku, verjetno dogovorjena s kverulantskimi ovaduškimi sumničvci iz CSD Ljubljana Šiška. Kot aka je forenzičarka vtrajal v svojih nesmiselnih pretiravanjih, z katere je dobro plačana, ko se izživlja s krivico nad nič hudega slutečim bolnikom, ki ga spremeni v preiskovanca, tako rekoč v neprištevno nevarnega storilca, s katerimi, sodeč po javnih objavah v tiskovinah, ima opravka, zlasti z morilci. Dr.Andreja Bahovec, dr. med., zaposlena na Zravstvenem domu Ljubljana/ZD – ŠIŠKA, Enota Šiška, Derčeva 5, 1000 Ljubljana, me, moja osebna zdravnica, na sodni obravnavi ni štela za opravilno nesposobnega, saj redno hodim na zdravniški pregled in jemljem kot njen pacient stalno terapijo, prav tako me je obiskala v nujni bivalni enoti, ko me je z rešilcem odpeljala v kardiološko urgenco UKC Ljubljana. Ker mi je, že omenjeni pomočnik direktorice ali vodja CSD Ljubljana Šiška Matej Babšek, s socialno delavko, vodjo postopka za dodelitev denarne socialne pomoči iz javnih sedstev Tanjo Harisch Luknež, z odločbo odrekel in odpravil, kljub bančnemu izpisku, da sem bil brez dohodkov, pravico do denarne socialne pomoči iz javnih sedstev, 74 letnemu varstveni dodatek in resnemu bolniku osnovno zdravsveno zavarovanje, je moja osebna zdravnica, da me zaščiti, ukrepala tako, da je napisala zdravniško potrdilo, s katerim je na omenjenem CSD le omogočila pridobitev omenjenih pravic – ne pa tudi pravice do izredne denarne pomoči iz javnih sredstev (za nakup uhalne plošče, s ceno 40€). Vodja CSD Ljubljana Šiška Matej Babšek in socialna delavka, vodja postopka za dodelitev denarne socialne pomoči iz javnih sedstev Tanja Harisch Luknež pričakujeta konec koronavirusne pandemije, da mi z odločbo znova, kot prej že nekajkrat, odpravita denarno socialno pomoč iz javnih sedstev, vsaj že 75 letnemu varstveni dodatek in osnovno zdravsveno zavarovanje, saj ju, v birokratščini, realni socialni ne zdravstveni status ne zanima, ko naj me pošljeta kot opravilno in poslovno nesposobnega v državno norišnico, čepav mi ta CSD po sodnem odloku določi kot pravna oseba tudi skrbnika ali skrbnico. Kverulantska dogovorna kolaboracija med CSD Ljubljana Šiška s sodno psihiatrijo in posledično z okrajnim sodiščem je evidentna. Tako se v taki sprijetosti, kot dokažem, dogaja v Republiki Sloveniji po Thomasu Szaszu in drugih naprednih psihiatrih že nova inkvizicija, tokrat kot nadomstna politična tajna policija. Vladimir Gajšek
Vladimir Gajšek :

29.04.2021 05:27

Skrbljivi skrbneži – za smrt utvarjalcev, pisateljev Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, ibid., po sodnici Anji Gregorič, v nepravdni zadevi N 239/2020, da me kot nasprotnega udeleženca/ NU postavi kot opravilno nesposobnega pod skrbništvo ljubljanskemu CSD - CSD Ljubljana Šiška (pošto prejel 22.aprila 2021) me je spremenil v odraslo osebo brez penisa izpred leta 1945, ko take osebe, torej ženske, niso imele volilne pravice. Čisto enostavno v Republiki Sloveniji leta 2021, ko imajo take osebe sicer volilno pravico in so lahko celo akademikinje, sodnice, odvetnice, zdravnice, psihiatrinje, novinarke, pisateljice, prevajalke, inženirke... – a kaj, ko CSD Ljubljana Šiška s pravnico Natašo Habič, z okrajnoljubljansko sodnico Anjo Gregorič pa forenzično psihiatrinjo Bojano Avguštin Avčin odpravi volilno pravico celo uglednemu umetniku, pisatelju, pesniku in esejistu, uredniku, likovnemu umetniku in nevladnemu diplomatu Vladimiru Gajšku, brez mnenja moje, torej Gajškove osebne zdravnice Andreje Bahovec, ki ob možu dr. Igoju ndvomno ohranja volilno pravico. Kot do leta 1945 niso imle volilne pravice v Ljubljani, Sloveniji ženske, je odpravljena ta prvica v letu 2021 pisatelju Vladimirju Gajšku, ki ga sodnica s sodno izvedenko zpečti kot opravilno – in poslovno – nesposobno osebo, celo več, mu dodeli apriori celo po CSD kot uradni osebi povrhu skrbnika ali skrbnico, da pisatelja, tudi letos nagrajenca s prvo Prešernovo nagrado za poezijo tržaške revije in založbe Mladika, popolnoma življenjsko in ustvarjalno, tudi politično onemogoči ter uniči, ko se javnost apriori izključi, da se namreč ne bi izvedelo. Če naj je namen skrbništva za odrasle osebe kakorkoli pomenski, lahko vnaprej samo zagovarja kakor varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih osebe ne morejo narediti same in s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kot tudi varovanje premoženjskih in drugih pravic posameznika. Ta izmišljij ježivljenjsko popolnoma brezteneljnain absurdna, čeprav se izraža znekaterimi kakor samoumevnimi dozdevki. V resnici je skrbništvo prolongirana psihofizična skrb za smrt. Sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje nalog in obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo prostovoljno skrbnik, uradno postavljen kot častna oseba. Vrlina časti ostaja torej smrtno odprta, ko naleti na živo skrb samega človeškega kot osamitvenega obstoja. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna kot za ženske, ki bi rade mogoče celo, če so neporočene, celo splavile – proglašene so vnaprej za izgubljne, čeprvse abortiranje v resnici nadljuje že ves čas po letu 1945 do danes z neomajno silo, saj je užitek moškega orgazma, ob apoložljivi seksualni ženski, nad žensko na patriarhatni način. Sicer pa sodišča okrajno kot provincionalna imejo kompetenco, da ženski določijo in imenujejo skrbnika tudi moža, ki lahko tajno obiskuje doma in v bližnjem zamejstvu spolne delavke, terja spolno igro trojčkov, zahteva vsakodnevno tudi analni seks, če se mu zljubi in se zadovoljje kot skrbnik s svojo varovanko na unaj častno, saj ji je odvzeta volilna pravica, tudi če si sama služi kruh – tudi o njenih financah odloča samo in smo – mož, in ar se je nekoč imenovalo dota, torej dani denar ali, premoženje, ki ga prinese žena v zakon, s strani svojih staršev oziroma svaka in svakinje, za zdaj dandanašnji še žepnina ni. Obenem sme in more zgolj z dovoljenjem centra za socialno delo skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti, ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu, ali odkloniti darilo, izvestiše druge materialne ukrepe, če tako določa kakšen ali kateri sploh obrazec po zakonu. Za varovanca, ki je bilsodno še nasprotni udeleženec, velja, da ostane brez sorodstva in da vližnjim ni dovoljeno niti približvanje kot samouevno ukzuje sama uradna moč centra za socialno delo, ob oboroženo uniformirani policiji. Enako velja praviloma tako ravnanje za geje in poročne geje zakonce – lezbijske in homoseksualce kot celo pederaste, pa tudi za zunajzakonske partnerje, le da zavohajo premoženjsko korist. Center za soialno delo, ki je, primeroma primestno ljbljansko kot v provinvionalnosti, določil po sodnem sklepu nasprotnemu udeležencu, spremenjenem v vrovanca, skrbnika, sicer sprejme kratko poročilo skrbnikovem opravilu vsaj enkrat letno, drugače pa tako ali drugače poskrbi za to zaprti oddelek državne norišnice ali blaznica, polna slaboumnih. Uradne državno občinske osebe, ki sovražijo, zaničujejo in uničijo mojo osebno svobodo in da skozi anonmnost zavržejo mojo ustvarjalno osebnost v 74.letu starosti kot bolneg človeka, so: Nermina Halilović Šmajdek, odločevalka o ljubljanskih stanovanjskoh namestitvah kot absolutna uradnica, ki ima na voljo sodstvo in policijo, da ji služita – na Javnem stanovanjskem skladu. Mestne občine Ljubljana/JSS MOL. p.p. 2012. Zarnikova ulica 3. SI - 1104 Ljubljana Slovenija, EU. E-pošta: jss.mol@ljubljana.si. – tožnica, da sem stari smrdljivi poscanec, ki me je treba ignati iz nujne bivalne enote, ker da tako strašno smrdim, da s svojim smradom v taki enoti rušim domovanje stanovalcev, ki o čem takem nič ne vedo Sašo Rink – direktor Javnega stanovanjskega sklada. Mestne občine Ljubljana/JSS MOL, s svojim kab Inetom in iluzornim kakor celo nkakšnim nadzornim svetom v svojih apriorizmih – ta me toži, ne da bi se prepričl karkoli omeni življenjsko bivalno, da sem stari smrdljivi poscanec, ki me je treba ignati iz nujne bivalne enote, ker da tako strašno smrdim, da s svojim smradom v taki enoti rušim domovanje stanovalcev, ki o čem takem nič ne vedo Matej Babšek, zaposlen na Centru za socialno delo/ CSD Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška pomočnik diektorice in bezobzirno napadaški vodja enote kverulantski sumničavec in ovduh forenzični psihiatrinji, da me je treba deložirati kot opavilno nesposobnega slovenskega pisatelja in esejista, likovnega umetnika in urednika ter me pod prisilo s posebnim nadzrom in brez moje privolitve odgnati na zaprti oddelek državne norišnice v Ljubljani ali v kaero drugo umobolnico Nataša Habič, zaposlena na Centru za socialno delo/ CSD Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška,šravnica kot Babškova zastopnica na ljubljanskem okrajnem sodišču, poslana, prav tam, da me s sklepom sodišče v nepravdni zadevi, z naklepom kot kverulantska ovaduhinja forenzični psihiatrinji, kot opavilno nesposobnega slovenskega pisatelja in esejista, likovnega umetnika in urednika ter me pod prisilo s posebnim nadzorom in brez moje privolitve vrže, sicer bolnega 74 let starega ustvarjalca z Dg. Popuščanje srca, na zaprti oddelek državne norišnice v Ljubljani ali v katero drugo umobolnico Nika Bobek, možna Babškova zastopnica na ljubljanskem okrajnem sodišču, poslana, prav tam, da me s sklepom sodišče v nepravdni zadevi, da me kot opravilno nesposobnega slovenskega pisatelja in esejista, likovnega umetnika in urednika pod prisilo s posebnim nadzorom in brez moje privolitve vrže, sicer bolnega 74 let starega ustvarjalca z Dg. Popuščanje srca, po srčni operaciji, v namestitev na zaprti oddelek državne norišnice v Ljubljani ali v katero drugo umobolnico dr. Bojana Avguštin Avčin, dr. med.,sodna izvedenka, zaposlena, kot pravi, na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani, sicer uradno na Psihiatrični kliniki Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana – Polje, sicer na drugem naslovu Rožna dolina, cesta VIII 28A, 1000 Ljubljana, ki trdi s svojim forenzičnim mnenjem posredovanem uradno ljubljanskemu okrajnemu sodišču, da po bifejskem obisku pri meni kot preiskovancu, ne pa 74-letnemu bolniku po operaciji srca - »gre za kombinacijo specifične osebnostne motnje narcističnega kroga in po kliničnem vtisu razpoloženjske, depresivne motnje (z opustitvijo jemanja zdravil kot vrsto avtodestruktivnega vedenja ter vsaj začetni kognitivni upad«, ko je v nekaj minutah ocenila kot nenapovedana v nujni bivalni enoti, kot »zadušljivi sobi« pri povsem odprtem oknu, »po tleh v kuhinjskm delu je za hip nedvomno opazila manjše živali, ki jih ni uspela prepoznat«, »V bivalni enoti je poleg postelje Vladimirja Gajška bil še dodten, razpadajoč in umazan, jogi«... Niti z besedico čes takga ni rekla ob obisku ne potem Vladimirju Gajšku, verjetno dogovorjena s kverulantskimi ovaduškimi sumničvci iz CSD Ljubljana Šiška. Kot aka je forenzičarka vtrajal v svojih nesmiselnih pretiravanjih, z katere je dobro plačana, ko se izživlja s krivico nad nič hudega slutečim bolnikom, ki ga spremeni v preiskovanca, tako rekoč v neprištevno nevarnega storilca, s katerimi, sodeč po javnih objavah v tiskovinah, ima opravka, zlasti z morilci. Dr.Andreja Bahovec, dr. med., zaposlena na Zravstvenem domu Ljubljana/ZD – ŠIŠKA, Enota Šiška, Derčeva 5, 1000 Ljubljana, me, moja osebna zdravnica, na sodni obravnavi ni štela za opravilno nesposobnega, saj redno hodim na zdravniški pregled in jemljem kot njen pacient stalno terapijo, prav tako me je obiskala v nujni bivalni enoti, ko me je z rešilcem odpeljala v kardiološko urgenco UKC Ljubljana. Ker mi je, že omenjeni pomočnik direktorice ali vodja CSD Ljubljana Šiška Matej Babšek, s socialno delavko, vodjo postopka za dodelitev denarne socialne pomoči iz javnih sedstev Tanjo Harisch Luknež, z odločbo odrekel in odpravil, kljub bančnemu izpisku, da sem bil brez dohodkov, pravico do denarne socialne pomoči iz javnih sedstev, 74 letnemu varstveni dodatek in resnemu bolniku osnovno zdravsveno zavarovanje, je moja osebna zdravnica, da me zaščiti, ukrepala tako, da je napisala zdravniško potrdilo, s katerim je na omenjenem CSD le omogočila pridobitev omenjenih pravic – ne pa tudi pravice do izredne denarne pomoči iz javnih sredstev (za nakup uhalne plošče, s ceno 40€). Vodja CSD Ljubljana Šiška Matej Babšek in socialna delavka, vodja postopka za dodelitev denarne socialne pomoči iz javnih sedstev Tanja Harisch Luknež pričakujeta konec koronavirusne pandemije, da mi z odločbo znova, kot prej že nekajkrat, odpravita denarno socialno pomoč iz javnih sedstev, vsaj že 75 letnemu varstveni dodatek in osnovno zdravsveno zavarovanje, saj ju, v birokratščini, realni socialni ne zdravstveni status ne zanima, ko naj me pošljeta kot opravilno in poslovno nesposobnega v državno norišnico, čepav mi ta CSD po sodnem odloku določi kot pravna oseba tudi skrbnika ali skrbnico. Kverulantska dogovorna kolaboracija med CSD Ljubljana Šiška s sodno psihiatrijo in posledično z okrajnim sodiščem je evidentna. Tko se v taki sprijetosti, kot dokažem, dogaja v Republiki Sloveniji po Thomasu Szaszu in drugih naprednih psihiatrih že nova inkvizicija, tokrat kot ndomstna politična tajna policija.
Viktor hajsinger :

24.04.2021 10:42

Zanimivo.
Viktor hajsinger :

24.04.2021 10:40

Odlično.

Prijatelji

Branko GaberAndrej Magajna

NAJBOLJ OBISKANO

Bio je pred 30 leti, 4. maja 1991 Peterletova Vlada sprejela 9, za osamosvojitev pomembnih zakonskih predlogov.